Štiriintridesetletna Mojca in petintridesetletni Jure Žove sta zakonca in podjetnika, ki sta se odločila, da ne želita imeti otrok. V trinajstih letih zveze, od tega v sedmih letih zakona, sta se o tem veliko pogovarjala. Njuni prijatelji imajo otroke, pogosto ju kdo vpraša, kdaj se bosta tudi sama odločila za ta “logični korak”. Ko odgovorita, da se ne bosta, ju velikokrat odpravijo, češ, saj še imata čas. Poudarjata, da spoštujeta druge starše, zanju so superheroji, sebe pa v tej vlogi preprosto ne vidita. Pravita, da se imata zelo rada in otrok ni edini način za potrditev ljubezni ali za iskanje smisla življenja.