Revščina otroku ne vzame samo materialnih dobrin, ampak mu postopoma krči dostop do znanja, občutka varnosti in prepričanja, da je vzpon po družbeni lestvici sploh mogoč. Prof. dr. Vesna Leskošek brez olepševanja predstavi, kako šola, ki naj bi blažila neenakosti, pogosto dela prav nasprotno in nagrajuje že uspešne. V takih razmerah socialna mobilnost postane bolj ideal kot realna možnost. Posebej izstopajo izkušnje romskih otrok, ki poleg pomanjkanja nosijo še breme predsodkov, zaradi česar je njihova pot navzgor še bolj strma.
Foto: STA
Revščina otroku ne vzame samo materialnih dobrin, ampak mu postopoma krči dostop do znanja, občutka varnosti in prepričanja, da je vzpon po družbeni lestvici sploh mogoč. Prof. dr. Vesna Leskošek brez olepševanja predstavi, kako šola, ki naj bi blažila neenakosti, pogosto dela prav nasprotno in nagrajuje že uspešne. V takih razmerah socialna mobilnost postane bolj ideal kot realna možnost. Posebej izstopajo izkušnje romskih otrok, ki poleg pomanjkanja nosijo še breme predsodkov, zaradi česar je njihova pot navzgor še bolj strma.
Foto: STA
In to pomeni zelo visoke obete tveganja za njihovo duševno zdravje, opozarja vodja raziskave Duševno stanje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, sicer predavateljica in raziskovalka na FDV, prof. dr. Metka Kuhar.
V raziskavi je sodelovalo več kot tisoč mladih, ki jih ob domačih zelo obremenjujejo še skrb za zagotovitev stanovanja, zaposlitve, doseganje izobrazbe in spreminjajoče se družbene in globalne okoliščine. Skrbi jih, kakšna je sploh perspektiva sveta, v katerega so se rodili in v katero verjame manj kot desetina mladih. Podatki o tem, da je vsak deseti mlad človek resno ogrožen, da je vse več samopoškodovanja in da jih je 14 odstotkov že razmišljalo o samomoru, so seveda strah vzbujajoči, a je treba stiske mladih razumeti, ne pa jih samo prehitro prevesti v diagnoze in jih označiti za paciente.
Celotna raziskava je dosegljiva tu.