Z Ano Novak o metodah prenosa znanja v kmetijstvu in njihovem vplivu na varstvo narave.
#MetaPHoDcast
 
Ana Novak je bila mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer zaključuje doktorat na področju ekonomike naravnih virov. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na odnose različnih deležnikov – kmetov, kmetijskih svetovalcev in drugih strokovnjakov – do varstva narave v kmetijstvu ter na iskanje učinkovitih načinov za spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks skozi prenos znanja.
V svojem doktoratu je preučevala različne vidike prenosa znanja na področju varstva narave v kmetijstvu ter ugotavljala, kateri pristopi in metode so najbolj učinkoviti. Raziskovala je, kako oceniti učinkovitost sistema prenosa znanja, ter preučevala vpliv spletnih izobraževanj, izobraževanj v živo in participativnih delavnic na stališča, zadovoljstvo in pripravljenost kmetov za sprejemanje naravi prijaznih praks. Med drugim je ugotovila, da delavnice, kjer so kmetje aktivno vključeni v proces učenja, še posebej pozitivno vplivajo na njihovo ozaveščenost o podnebnih spremembah in na pripravljenost za sprejemanje blažitvenih ukrepov.
Ana je v zadnjem delu svojega doktorata raziskovala tudi pomen vrednot pri spreminjanju vedenja v kmetijstvu. Osredotočila se je na vlogo kmetijskih svetovalcev pri prenosu ne le znanja, temveč tudi vrednot, ki podpirajo trajnostne prakse.
V pogovoru predstavi tudi koncept “dobrega kmeta”, ki ga kmetijske skupnosti tradicionalno povezujejo z urejeno kmetijo in skrbno vzdrževanimi kmetijskimi površinami, na primer z lepo in pravočasno pokošenimi travniki, ki zagotavljajo kakovostno krmo za živino. Vendar pa to ni nujno skladno z naravovarstvenimi priporočili, kjer je med drugim zaželeno, da “dober kmet” ne hiti s košnjo, temveč pusti naravi čas, da se obnovi in nudi življenjski prostor rastlinam ter živalim. Ali lahko spremenimo družbeno predstavo o tem, kdo je “dober kmet”, izveš v pogovoru.
Ana pri svojem delu uporablja različna orodja, kot so Zotero za urejanje virov, Notion za organizacijo zapiskov in načrtovanje raziskav in Canva za pripravo privlačnih predstavitev raziskav ter v zadnjem času tudi orodja umetne inteligence. Priporoča roman Anna, Hanna in Johanna avtorice Marianne Fredriksson, ki skozi tri generacije žensk raziskuje preplet vrednot v družini.
Na koncu deli tudi nasvete za mlade raziskovalke in raziskovalce – poudarja pomen postavljanja mej med delom in prostim časom, iskanja hobije za sprostitev ter predvsem biti prijazen oziroma prijazna do sebe in se ne preobremenjevati s pričakovanji.
——————————–
Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.