Home
Categories
EXPLORE
True Crime
Comedy
Society & Culture
Business
Sports
TV & Film
Technology
About Us
Contact Us
Copyright
© 2024 PodJoint
00:00 / 00:00
Sign in

or

Don't have an account?
Sign up
Forgot password
https://is1-ssl.mzstatic.com/image/thumb/Podcasts112/v4/cb/d2/6f/cbd26f49-58a9-135b-84c1-07d450ba39e9/mza_16944389707328744951.jpg/600x600bb.jpg
Mimo grede
RTVSLO – Val 202
80 episodes
9 months ago
Slovenija je dežela, v kateri narava že sama po sebi ponuja rešitev za marsikatero tegobo, če le poznamo zdravilne učinke v njej rastočih rastlin. Na primer ustnatice so velika družina aromatičnih začimbnic, ki so ime dobile po svojih cvetovih v obliki usten in v katero med drugimi sodijo žajbelj, majaron, timijan, origano in tudi kraški šetraj. Uporaba tega je bila nekoč zelo razširjena, danes pa je v primerjavi z drugimi začimbnicami precej podcenjen. Morda zato, ker raste divje, ali pa je bil, znan kot poper za reveže, odrinjen, ko je postal pravi poper cenovno bolj dosegljiv. Sicer pa je šetraj edina začimbnica, ki manjka v samostanski medicini in morda je s tem povezano tudi to, da so ga imenovali rastlina sreče ali yerba buena.

Sogovornici:
• Andrejka Cerkvenik, Zeliščno-etnološka domačija Belajevi in
• Sanja Lončar, poznavalka začimb.

Foto: Andrejka Cerkvenik

Show more...
How To
Education
RSS
All content for Mimo grede is the property of RTVSLO – Val 202 and is served directly from their servers with no modification, redirects, or rehosting. The podcast is not affiliated with or endorsed by Podjoint in any way.
Slovenija je dežela, v kateri narava že sama po sebi ponuja rešitev za marsikatero tegobo, če le poznamo zdravilne učinke v njej rastočih rastlin. Na primer ustnatice so velika družina aromatičnih začimbnic, ki so ime dobile po svojih cvetovih v obliki usten in v katero med drugimi sodijo žajbelj, majaron, timijan, origano in tudi kraški šetraj. Uporaba tega je bila nekoč zelo razširjena, danes pa je v primerjavi z drugimi začimbnicami precej podcenjen. Morda zato, ker raste divje, ali pa je bil, znan kot poper za reveže, odrinjen, ko je postal pravi poper cenovno bolj dosegljiv. Sicer pa je šetraj edina začimbnica, ki manjka v samostanski medicini in morda je s tem povezano tudi to, da so ga imenovali rastlina sreče ali yerba buena.

Sogovornici:
• Andrejka Cerkvenik, Zeliščno-etnološka domačija Belajevi in
• Sanja Lončar, poznavalka začimb.

Foto: Andrejka Cerkvenik

Show more...
How To
Education
https://is1-ssl.mzstatic.com/image/thumb/Podcasts112/v4/cb/d2/6f/cbd26f49-58a9-135b-84c1-07d450ba39e9/mza_16944389707328744951.jpg/600x600bb.jpg
Po svetu 2: Boršč
Mimo grede
15 minutes
3 years ago
Po svetu 2: Boršč
Tokrat smo s kuhalnico odpravili na vzhod naše celine. Spoznali smo klasično narodno jed, ki je doma tako v Ukrajini kot Rusiji, pa tudi na Poljskem, Moldaviji, Romuniji, pribaltskih in ostalih nekdanjih državah bivše Sovjetske zveze. Za boršč bi težko trdili, da je osvojil svet, a to nasitno enolončnico, ki je zaradi rdeče pese izrazito rdeče barve, najdemo povsod, kjer emigranti iz prej omenjenih dežel odpirajo restavracije z vzhodnoevropskih pridihom. Kar je praktično povsod po svetu. Sogovornici: Fylipenko Bogdana iz Odese, ki je z otrokoma prebežala v Slovenijo, Evgeniya Maria, umetnostna zgodovinarka, ki svoje vtise o Slovenij objavlja na profilu @oslovenii.

Tudi v 2. sezoni serije Mimogrede po svetu se okoli sveta odpravljamo s kuhalnico. V četrti epizodi smo se odpravili na vzhod naše celine in pripravili boršč

Tokrat smo s kuhalnico odpravili na vzhod naše celine. Spoznali smo klasično narodno jed, ki je doma tako v Ukrajini kot Rusiji, pa tudi na Poljskem, Moldaviji, Romuniji, pribaltskih in ostalih nekdanjih državah bivše Sovjetske zveze. Za boršč bi težko trdili, da je osvojil svet, a to nasitno enolončnico, ki je zaradi rdeče pese izrazito rdeče barve, najdemo povsod, kjer emigranti iz prej omenjenih dežel odpirajo restavracije z vzhodnoevropskih pridihom. Kar je praktično povsod po svetu.

Sogovornici:

Fylipenko Bogdana iz Odese, ki je z otrokoma prebežala v Slovenijo,

Evgeniya Maria, umetnostna zgodovinarka, ki svoje vtise o Slovenij objavlja na profilu @oslovenii.

Boršč je tradicionalna vzhodno evropska jed, enolončnica iz govejega ali svinjskega mesa in zelenjave, med katero je na prvem mestu rdeča pesa, ki mu daje značilno rdečo barvo. Jed v številnih izpeljankah poznajo v vseh deželah med Črnim morjem in Baltikom - najbolj doma je v Ukrajini, pa tudi številnih drugih državah bivšega sovjetskega bloka. Boršč bi najlažje opisali kot vzhodnoslovanko gosto juho, ki jo kuhajo v Ukrajini in Rusiji,  na Poljskem in Romuniji, pa Moldaviji in Belorusiji, pribaltskih deželah  in številnih drugih državah bivše Sovjetske zveze.  

Vprašanje, ali je boršč bolj ukrajinski ali bolj ruski ali celo beloruski, je posledica zgodovinskih okoliščin, saj prve omembe te jedi segajo v srednji vek in čas Kijevske Rusije, ki so jo na iz današnjega ukrajinskega glavnega mesta vodili kijevski knezi in skandinavski trgovci imenovani Rusini. Kijevska Rusija danes velja za zibelko treh sodobnih vzhodnoslovanskih narodov: Belorusov, Rusov in Ukrajincev,   zgodovinarji vseh treh narodov pa poskušajo zgodovino te srednjeveške države pripisati le sami sebi.

Priporočamo:

Ievgen Klopotenko: Prej sem kuhal za zabavo, zdaj kuham, da rešujem življenja

Fotogalerija:

BorščFoto: Polina Tankilevitch/pexels.com
Fylipenko Bogdana
Evgeniya Maria

 

 

Mimo grede
Slovenija je dežela, v kateri narava že sama po sebi ponuja rešitev za marsikatero tegobo, če le poznamo zdravilne učinke v njej rastočih rastlin. Na primer ustnatice so velika družina aromatičnih začimbnic, ki so ime dobile po svojih cvetovih v obliki usten in v katero med drugimi sodijo žajbelj, majaron, timijan, origano in tudi kraški šetraj. Uporaba tega je bila nekoč zelo razširjena, danes pa je v primerjavi z drugimi začimbnicami precej podcenjen. Morda zato, ker raste divje, ali pa je bil, znan kot poper za reveže, odrinjen, ko je postal pravi poper cenovno bolj dosegljiv. Sicer pa je šetraj edina začimbnica, ki manjka v samostanski medicini in morda je s tem povezano tudi to, da so ga imenovali rastlina sreče ali yerba buena.

Sogovornici:
• Andrejka Cerkvenik, Zeliščno-etnološka domačija Belajevi in
• Sanja Lončar, poznavalka začimb.

Foto: Andrejka Cerkvenik