V 22. sezoni oddaje naPotki raziskujemo slovenska zgodovinska mesta. V prejšnjih nedeljah smo se potepali po Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, tokrat pa nas je pot odpeljala v »srce« Koroške. Čisto prvič v zgodovini oddaje smo se ustavili na Ravnah na Koroškem. Največje mesto te pokrajine skriva marsikateri zanimiv zgodovinski biser. Izhodišče kulturnega turizma v občini je nedavno obnovljeno poslopje Stare železarne, ki je bila tudi osrednja točka našega obiska. Tam smo se srečali s Sašo Jelen, vodjo turizma pri Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne, zgodovinarko dr. Karlo Oder in umetnostno zgodovinarko Aleksandro Čas iz Koroškega pokrajinskega muzeja. V kovaški delavnici pa nas je sprejel mojster Tilen Šumah. Kako je železarstvo oblikovalo mesto in o čem nam danes pripovedujejo monumentalne skulpture Forme vive, je zanimalo Niko Vrabec.
All content for naPOTki is the property of RTVSLO – Prvi and is served directly from their servers
with no modification, redirects, or rehosting. The podcast is not affiliated with or endorsed by Podjoint in any way.
V 22. sezoni oddaje naPotki raziskujemo slovenska zgodovinska mesta. V prejšnjih nedeljah smo se potepali po Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, tokrat pa nas je pot odpeljala v »srce« Koroške. Čisto prvič v zgodovini oddaje smo se ustavili na Ravnah na Koroškem. Največje mesto te pokrajine skriva marsikateri zanimiv zgodovinski biser. Izhodišče kulturnega turizma v občini je nedavno obnovljeno poslopje Stare železarne, ki je bila tudi osrednja točka našega obiska. Tam smo se srečali s Sašo Jelen, vodjo turizma pri Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne, zgodovinarko dr. Karlo Oder in umetnostno zgodovinarko Aleksandro Čas iz Koroškega pokrajinskega muzeja. V kovaški delavnici pa nas je sprejel mojster Tilen Šumah. Kako je železarstvo oblikovalo mesto in o čem nam danes pripovedujejo monumentalne skulpture Forme vive, je zanimalo Niko Vrabec.
»Dobimo se pod uro« ali vse poti vodijo na železniško postajo Ljubljana
naPOTki
14 minutes
3 months ago
»Dobimo se pod uro« ali vse poti vodijo na železniško postajo Ljubljana
Če se v napovedi nove epizode NaPOTkov malo pozabavamo s krajevnimi imeni in poimenovanji iz preteklosti, potem vam lahko povemo, da bomo v naslednjih minutah obiskali železniško postajo, za gradnjo katere so sredi 19. stoletja izbrali lokacijo v izteku tedanje Blatne vasi in Dolgih njiv nad Kravjo dolino. Zadrega bo izginila, če pojasnimo, da gre za območje med današnjo Dunajsko cesto in Metelkovo, ter da do postaje iz središča mesta vodita Kolodvorska ulica in Miklošičeva cesta. Gradnja dvonadstropnega poslopja železniške postaje Ljubljana se je začela leta 1847, dokončali so jo aprila 1848, leto dni pred prihodom prvega vlaka v Ljubljano. Danes je najpomembnejše železniško vozlišče na državni ravni, preko katerega potekata Baltsko-jadranski in Sredozemski koridor. Vsak dan postajo prevozi od 450 do 500 vlakov. Kako je ljubljanski glavni kolodvor nastal, zakaj je za 100 let ostal brez lesena stolpiča z uro, na katerega slavnega pisatelja spominjajo v bron uliti kostanji in kakšna bo prihodnost postaje, ki se spreminja v potniški center?
naPOTki
V 22. sezoni oddaje naPotki raziskujemo slovenska zgodovinska mesta. V prejšnjih nedeljah smo se potepali po Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, tokrat pa nas je pot odpeljala v »srce« Koroške. Čisto prvič v zgodovini oddaje smo se ustavili na Ravnah na Koroškem. Največje mesto te pokrajine skriva marsikateri zanimiv zgodovinski biser. Izhodišče kulturnega turizma v občini je nedavno obnovljeno poslopje Stare železarne, ki je bila tudi osrednja točka našega obiska. Tam smo se srečali s Sašo Jelen, vodjo turizma pri Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne, zgodovinarko dr. Karlo Oder in umetnostno zgodovinarko Aleksandro Čas iz Koroškega pokrajinskega muzeja. V kovaški delavnici pa nas je sprejel mojster Tilen Šumah. Kako je železarstvo oblikovalo mesto in o čem nam danes pripovedujejo monumentalne skulpture Forme vive, je zanimalo Niko Vrabec.
