V Sloveniji vsako leto zabeležimo približno 2.000 hospitalizacij zaradi poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni – s kratico KOPB. Kratka sapa, zadihanost in utrujenost, tudi kašelj in izkašljevanje sluzi; to so značilne težave bolnic in bolnikov. V približno 90-ih odstotkih je vzrok za KOPB kajenje, svoje lahko prispevajo tudi onesnažen zrak, genetika in virusne okužbe. Za eno od oblik obolenja so razvili sodobno biološko zdravilo. Tudi o tej novosti podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je ob robu letošnjega Golniškega simpozija o KOPB govoril s specialistko pulmologije asist. mag. Ireno Šarc s Klinike Golnik. Foto: Klinika Golnik
V Sloveniji vsako leto zabeležimo približno 2.000 hospitalizacij zaradi poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni – s kratico KOPB. Kratka sapa, zadihanost in utrujenost, tudi kašelj in izkašljevanje sluzi; to so značilne težave bolnic in bolnikov. V približno 90-ih odstotkih je vzrok za KOPB kajenje, svoje lahko prispevajo tudi onesnažen zrak, genetika in virusne okužbe. Za eno od oblik obolenja so razvili sodobno biološko zdravilo. Tudi o tej novosti podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je ob robu letošnjega Golniškega simpozija o KOPB govoril s specialistko pulmologije asist. mag. Ireno Šarc s Klinike Golnik. Foto: Klinika Golnik
Zdravo človeško srce se v mirovanju skrči od 60 do 100-krat na minuto. Med atrijsko fibrilacijo – to najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega ritma – pa v minuti naštejemo tudi do 180 utripov. Obdobje ali »napad« hitrega utripanja srca lahko traja uro ali več. Pri nekaterih ljudeh se srce ne umiri niti po tednu dni, pogosto pa motnja kar vztraja in vztraja.
Atrijsko fibrilacijo lahko zdravimo z zdravili, v zadnjem obdobju tudi s tako imenovano katetrsko ablacijo in zdaj s katetrsko ablacijo z elektroporacijo. Gre za prebojno metodo na področju zdravljenja motenj srčnega ritma, predvsem atrijske fibrilacije, so zapisali v UKC Ljubljana. Metoda katetrske ablacije z elektroporacijo je za pacienta varnejša, poseg pa hitrejši. Več v Ultrazvoku s specialistom za bolezni srca in ožilja dr. Matevžem Janom, vodjo programa elektrofiziologije srca na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja Kirurške klinike naše največje bolnišnice.