V Sloveniji vsako leto zabeležimo približno 2.000 hospitalizacij zaradi poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni – s kratico KOPB. Kratka sapa, zadihanost in utrujenost, tudi kašelj in izkašljevanje sluzi; to so značilne težave bolnic in bolnikov. V približno 90-ih odstotkih je vzrok za KOPB kajenje, svoje lahko prispevajo tudi onesnažen zrak, genetika in virusne okužbe. Za eno od oblik obolenja so razvili sodobno biološko zdravilo. Tudi o tej novosti podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je ob robu letošnjega Golniškega simpozija o KOPB govoril s specialistko pulmologije asist. mag. Ireno Šarc s Klinike Golnik. Foto: Klinika Golnik
V Sloveniji vsako leto zabeležimo približno 2.000 hospitalizacij zaradi poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni – s kratico KOPB. Kratka sapa, zadihanost in utrujenost, tudi kašelj in izkašljevanje sluzi; to so značilne težave bolnic in bolnikov. V približno 90-ih odstotkih je vzrok za KOPB kajenje, svoje lahko prispevajo tudi onesnažen zrak, genetika in virusne okužbe. Za eno od oblik obolenja so razvili sodobno biološko zdravilo. Tudi o tej novosti podrobneje v Ultrazvoku. Iztok Konc je ob robu letošnjega Golniškega simpozija o KOPB govoril s specialistko pulmologije asist. mag. Ireno Šarc s Klinike Golnik. Foto: Klinika Golnik
Izraz avtizem je leta 1943 prvi uporabil ameriški psihiater Leo Kanner. Prvi specialist otroške in mladostniške psihiatrije na svetu je s tem terminom v članku z naslovom »Autistic Disturbances of Affective Contact« opisal 11 otrok, pri katerih je ugotovil več podobnih simptomov, značilnih za avtizem. Tudi danes si o avtizmu zastavljamo številna vprašanja. Na nekatera v Ultrazvoku odgovori dr. Lara Leben Novak, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije s Pediatrične klinike v Ljubljani.
Science Mama's Forum o avtizmu in paracetamolu TUKAJ
Nacionalni program MIRA o avtizmu TUKAJ
Zveza za avtizem Slovenije TUKAJ