Zakaj je mlado oljčno olje grenko in pekoče? Zakaj nekatera olja dišijo po cimetu in citrusih, druga pa po sveže pokošeni travi? V Kopru smo se ta teden udeležili strokovnega ocenjevanja mladega oljčnega olja in se postavili v kožo pokuševalcev. Kako potekajo tovrstna ocenjevanja in kako lahko izurimo naše brbončice, da prepoznajo dobro oljčno olje, izveste v tokratni reportaži.

Med več kot 80 filmskimi gosti iz Slovenije in tujine na letošnjem festivalu Liffe smo se pogovarjali s švedsko režiserko filma Aleque in Issay Toro Martens, turškim režiserjem filma Psihoterapija: Površna zgodba o pisatelju, ki se je odločil pisati o serijskem morilcu Tolgo Karaçelikom in izraelskim igralcem v filmu Da, ki je ostra kritika izraelskega genocidnega režima in pojavov konformizma v umetnosti, ki preprečujejo vsako politično spremembo. Igralec Ariel Bronz je zaradi svoje umetnosti že večkrat bil aretiran, nazadnje na predvečer podelitve izraelskih filmskih nagrad, kjer je bil nominiran za najboljšega igralca.

Vsi znamo kaj malega skuhati. In kar je še pomembneje, vsi moramo jesti. Zato se prek hrane lažje povezujemo. Skupnostne kuhinje so tako zelo učinkovit način za vključevanje ljudi v družbo. Pri nas je skupnostna kuhinja Skuhna kar nekaj časa delovala na ljubljanski Trubarjevi cesti, ki bi jo zaradi številnih tujih kuhinj tudi sicer lahko označili za majhno globalno vas.

In ravno na Trubarjevi cesti smo se v okviru festivala Rog Dizajn Dnevi srečali z nizozemsko umetnico Annelys de Vet, somalijsko avtorico kuharskih knjig Hawo Hassan in ustanoviteljico socialnega podjetja PichaEats Malezijko Lim Yuet Kim ter se pogovarjali o tem, kako je jedilna miza lahko dobra metafora za razmišljanje o družbi, kako pomemben del naše kulturne identitete je hrana ter kako lahko ob pomoči skupnostne kuhinje opolnomočimo migrantske družine.

Avtor fotografije: Tine Lisjak

Sicer je odvisno od storitve, ampak pri nas za frizerja po navadi odštejemo od 20 do 100 evrov. V svetu pa obstaja tudi majhen, izjemno ekskluziven krog frizerjev, pri katerih cena močno presega običajne okvire. Za enega najdražjih velja londonski frizer Stuart Phillips, ki za pričesko zaračuna približno 14.000 evrov, cena pa vključuje letalsko karto prvega razreda, šampanjec, masaže in bivanje v hotelu s petimi zvezdicami.

Na ceno frizerske storitve torej vplivajo tudi kraj, ugled, prepoznavnost ter stopnja prilagojenosti posamezni stranki. Vendar tudi pri običajnih, široko dostopnih frizerjih storitev ne pomeni le samega striženja. Kaj vse torej zajema cena od trenutka, ko se usedemo na frizerski stol, pa do takrat, ko plačamo za novo pričesko?

Ni samo to, da vam postrižem konice; za tem stoji vse – od imidža salona do čistilke in vsega drugega, kar je nujno, da salon funkcionira.

 

Pri nas je registriranih približno 3.500 frizerskih salonov, od tega je 95 odstotkov samozaposlenih.

 

Sogovornika:

• Adela Hadžić, frizerka
• Smiljan Škarica, frizer in predsednik Sekcije frizerjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije

Predstavniki vlade so ob državnem dnevu znanosti pripravili posvet o prihodnosti razvoja družbe, ki jo bo pomembno zaznamovala in sooblikovala prisotnost umetne inteligence. Govorci z različnih sfer družbe, večinoma znanstveniki, so se strinjali o tem, da je naša država na tem področju dobro pozicionirana in ima veliko odlično usposobljenih raziskovalcev ter s tem zelo dobre možnosti za to, da konkurira tozadevno najrazvitejšim državam sveta, a našli tudi veliko prostora za izboljšave pri razvoju in implementaciji orodij umetne inteligence.

Ali ste vedeli, da je Maribor vpleten v vinsko vojno, ki pravno še vedno ni končana? In da so v mestu obstajale hiše, kjer je bil alkohol strogo prepovedan? Ob prazniku vina smo se sprehodili po našem največjem mestu ob Dravi – stran od desettisočglave množice na Trgu Leona Štuklja. Odkrivali smo zgodovino, preizpraševali stereotipe in obiskali zadnjo javno – tolerančno – hišo v Sloveniji.

 

Vinag nam je uspelo spravit na kant. Ampak mi znamo na kant spravit tudi kazino in Nadškofijo.

 

 

 

 

Ko v knjigarni vzamemo v roke novo knjigo, najbrž redko pomislimo, skozi koliko rok je šla, preden je pristala na polici, in koliko ljudi je sodelovalo pri njenem nastanku. Cena, natisnjena na platnici, je za nas največkrat le podatek, ali se bomo za nakup odločili, v resnici pa skriva kompleksno mrežo odločitev, stroškov in deležev – od avtorskega honorarja, uredniškega in lektorskega dela, oblikovanja in tiska, pa vse do distribucije, prodaje in davkov. Vsak evro, ki ga plača bralec, se razdeli med številne člene te verige. Kako se torej določi končna cena knjige in kakšni so stroški, da ta sploh pride v roke bralcev?

Če seštejemo vse stroške, založniku pri nakladi 500 izvodov, kar velja za standardno naklado, na koncu ne ostane veliko. Dobiček se začne nabirati šele pri ponatisu.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je lani 1.585 slovenskih založnikov, med njimi je 332 samozaložnikov, izdalo 5.813 naslovov tiskanih knjig in brošur. 

 

 

Sogovornika:

• Dr. Jaka Gerčar, Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev
• Dr. Samo Rugelj, urednik, publicist, pisatelj, doktor založniških znanosti in soustanovitelj založbe UMco

 

 

Fundacija Leona Štuklja in Miroslava Cerarja za pomoč športnikom iz socialno šibkih okolij, ki jo je leta 2015 ustanovil Olimpijski komite Slovenije, je ta teden gostila dobrodelni gala večer. Zadnjih pet let je projekt povezan tudi z Botrstvom v športu, ki ima vsako leto ambasadorja iz vrst slovenskih športnih junakov in junakinj. Ambasadorka letošnjega leta Janja Garnbret je na dogodku štafeto predala Tinetu Urnautu.

Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Ko kupujemo izdelke, le redko pomislimo, kam v resnici gre vsak evro, ki ga plačamo. Kolikšen del cene pripada proizvajalcu, kolikšen trgovcu in kolikšen del predstavljajo davki, prevoz ter oglaševanje? Koliko, na primer, dobi kmet, ki je pridelal krompir za svetovno znano blagovno znamko čipsa, ali kdo vse stoji za ceno kave?

Pot živila od nastanka do trenutka, ko ga kupi potrošnik, je precej zapletena, prehranski sistem pa se je v zadnjih petdesetih letih močno spremenil. V osnovi ga še vedno sestavljajo kmetje, ki pridelujejo kmetijske surovine, te pa morajo predelati živilska podjetja. Pri tem nastane velik del stroškov, ki jih na koncu plačamo kupci – poleg davka na dodano vrednost tudi bruto trgovsko maržo. Pomemben delež predstavljajo še stroški embalaže in oglaševanja.

V čipsu strošek krompirja znaša manj kot 3 do 4 odstotke, medtem ko oglaševanje blagovne znamke predstavlja kar 30 do 40 odstotkov cene.

 

Mimogrede, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je lanski prihodek od prodaje blaga v trgovini na drobno znašal nekaj več kot 16 milijard evrov.

 

Sogovorniki:

• Prof. dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist in raziskovalec s področja ekonomike živilskega sistema
• Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije
• Matic Dolar,Bankart

Še slabih sto dni in na nogometnem stadionu San Siro v Milanu bo zagorel olimpijski ogenj. Jubilejne 25. zimske olimpijske igre Milano Cortina se bodo začele 6. februarja prihodnje leto. Dvajset let po Torinu 2006 bodo tako spet v Italiji, a prvič v zgodovini iger, poletnih ali zimskih, se bo zgodilo, da bosta športne boje uradno gostili dve prizorišči. Naša rimska dopisnica Mojca Širok je preverila, kako se na igre pripravljajo v Milanu.

Pokopališča niso le kraji spomina na umrle, temveč tudi nekakšni javni arhivi preteklosti, ki pričajo o družbenem duhu določenega časa. A včasih ni nikogar več, ki bi se spominjal – narava se počasi vrine v kulturo, mah prekrije napise in pokopališče utone v pozabo.

Tako je bilo še pred nekaj leti s pokopališčem pri Kobacu v Trbovljah, skritim v gozdu, ki, če že ni bilo povsem pozabljeno, je bilo vendar povsem zaraščeno. Na pobudo Edija Hribška so ga pred nekaj leti uredili, danes pa zanj skrbijo prostovoljci in učenci Osnovne šole Ivana Cankarja Trbovlje.

Ljubljana je v zadnjem oktobrskem tednu gostila največji plesni spektakel v zgodovini Slovenije, na katerem se je uradno začelo svetovno prvenstvo v urbanih plesnih zvrsteh hip hopa, poppinga in breakinga. Tekmovanja v več starostnih kategorijah - od otrok do odraslih, se je udeležilo več kot 4500 plesalcev iz 36 držav, ki so prestolnico za pet dni spremenili v središče svetovne plesne energije.

FOTO: Nikola Janušič in Arhiv Hiše Plesa

V podjetništvu se napake zgodijo. Od tistih, ki nas sprva razjezijo, do tistih, ki nas pozneje nasmejijo – vsaka nas nauči nekaj o poslu, ljudeh in o sebi. Včasih pa napaka sploh ni napaka. Le trenutek, ki te spomni, zakaj delaš to, kar delaš

Sogovornik:

• Marko Židov, lastnik bara Rooster Lent, kavarne Rooster, pražarne Tovarna kave ter vodja projektov Bojsi rolajo haus in nekdanjega kluba Wetrinsky v Mariboru

Ta teden smo obeležili šest desetletij oddaje Lahko, noč otroci!. Prva epizoda je namreč izšla leta 1964, v njej pa smo lahko slišali pravljico Walta Disneyja o Petru Panu ob glasbeni priredbi skladatelja in dirigenta Kruna Cipcija. Od takrat oddaji lahko prisluhnemo vsak dan ob 19.45 na prvem programu Radia Slovenija. Kako nastane zvočna pravljica? Zakaj jih najmlajši radi poslušajo in kakšne spomine obudijo pri odraslih, boste izvedeli v tokratni reportaži.

Foto: Bobo

V tokratnem sklopu oddaj o rekreaciji gostimo vrhunske športnike, ki se rekreativno ukvarjajo tudi z drugimi športi.

Tokrat smo se na gorsko-kolesarskem treningu pridružili slalomistu na divjih vodah Žigi Linu Hočevarju. Mladi Ljubljančan je še pred kratkim v Avstraliji zastopal Slovenijo na svetovnem prvenstvu, ob koncu sezone pa spet našel čas za enega ljubših hobijev.

Tudi tam, kjer se zdi, da si napake preprosto ne smeš privoščiti, se ta zgodi. V podjetju Marmor Hotavlje se srečujejo z zahtevami najbogatejših naročnikov na svetu, kjer je še vsaka najmanjša podrobnost zelo pomembna. A kljub temu se kdaj zalomi. Kako popraviti napako, ki jo opazi stranka, in zakaj so prav te tiste, ki podjetje povežejo in ga naredijo boljšega?

Sogovornica:

• Helena Selak, vodja kopenskih projektov v podjetju Marmor Hotavlje

Ko hodite po mestu, se prej ali slej tako rekoč zaletite v oglasno tablo, na kateri vas vabijo, da ugriznete v meso v katerem od obratov hitre prehrane. Slovenska mesta pri tem niso izjema, so se pa nekatera mesta – ne samo v Evropi – odločila, da prostore, prej namenjene oglasnim panojem, namenijo nečemu drugemu – novim drevesom, umetniškim razstavam ali zgolj praznemu prostoru. Nekatera so se odločila tudi za prepoved oglasov za hitro in nezdravo hrano. Zakaj so oglasi za velike korporacije, za hitro prehrano in meso tako problematični? Pridelava hrane je sektor z veliko izpusti toplogrednih plinov, ki v glavnem prihajajo iz živinorejskega sektorja. Ta je tudi glavni dejavnik izsekavanja gozdov. Preveč mesa tudi škodi našemu zdravju. Veliko je razlogov za to, da bi morali uživati manj mesa, a oglasi – tudi tisti, plačani iz javnih sredstev – nas prepričujejo nasprotno. Špela Novak se je pogovarjala z direktorico Umanotere Gajo Brecelj in s soustanoviteljico britanske organizacije AdFree Cities Nicolo Wilks, ki se je v Ljubljani udeležila posveta v organizaciji Umanotere in Zveze potrošnikov Slovenije.

Na tokratnem Avdiofestivalu, ki je v organizaciji Radia Slovenija potekal v ponedeljek v ljubljanski Cukrarni, je kot ena osrednjih vabljenih gostij nastopila dolgoletna direktorica Švedskega radia Cilla Benkö, tudi podpredsednica Združenja evropskih radiodifuznih organizacij, po domače Evrovizije, ki velja za eno najprodornejših medijskih direktoric na svetu. Uspeh Švedskega radia, ki ga vodi od leta 2012, to tudi potrjuje, saj gre za najbrž najuspešnejši javni radio na svetu. Kot med drugim pravi, je njeno sporočilo, "da če bo vsaka medijska hiša poskušala biti vse, bomo vsi zanič. In zato smo se na Švedskem radiu odločili, in to se morda v prihodnosti izkaže za napačno, vendar zdaj še vedno delujemo tako, da je naša glavna dejavnost produkcija zvoka." Na Valu zavrtimo del pogovora, ki ga je z njo za televizijske Odmeve posnel Igor E. Bergant.

Prevode je brala Ajda Sokler. 

 

Foto: Žiga Živulović jr./BoBo

V Stekleni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani se bo v prihajajočih dneh predstavilo 46 domačih in tujih modnih oblikovalcev. Kaj se dogaja v zakulisju modnih revij in kaj domači oblikovalci menijo o položaju modne industrije pri nas, v reportaži s 16. Ljubljanskega tedna mode.

Foto: Jure Makovec

V tokratnem nizu oddaj o rekreaciji gostimo vrhunske športnike, ki se rekreativno ukvarjajo tudi z drugimi športi. V prvi oddaji se nam je pridružil nekdanji košarkar Miha Zupan, ki se zdaj večkrat podi za nogometno žogo, tokrat pa nas je na teren odpeljala plavalka Neža Klančar. A ni nas popeljala na bazen, temveč v ljubljanski plezalni center Balvanija.