Nekdanji novinar Dnevnika Simon Tecco je velik poznavalec Latinske Amerike. Rojen v Čilu že več kot 50 let živi v Sloveniji. Čeprav že nekaj časa ne piše več, dogajanje na zahodni polobli aktivno spremlja in raziskuje. Tudi trenutne dogodke v Venezueli. Glede tega je povsem jasen, da gre za kršitev mednarodnega prava ter tudi zakonov Združenih držav Amerike. Poudarja, da so razmere zelo negotove, da pa je Trumpov cilj jasen - nafta in surovine.

Po podatkih iz leta 2020 v Venezueli živi približno 330 slovenskih državljanov oziroma do tisoč ljudi slovenskega rodu. Med Slovenci, ki so v državi ostali, je tudi 68-letna Karolina Koglot. Njeni slovenski starši so jo v iskanju boljšega življenja še kot dojenčico vkrcali na ladjo, ki je po 45 dneh plovbe prispela na cilj. Poklicno je delala kot restavratorka, po upokojitvi pa danes poučuje študente v mestu Maracay. Z njo smo se pogovarjali nekaj dni po ameriški vojaški akciji v prestolnici Caracas, ki je od Maracaya oddaljena približno dve uri vožnje. “Pes laja na Trumpovem dvorišču, saj sta tukaj že tako Kitajska kot Rusija,” dogajanje metaforično komentira Karolina Koglot.

Novo leto za mnoge pomeni nov začetek, za nekatere pa le simbolični prehod. To je čas, ko se ozremo nazaj in razmislimo, kaj bi v prihodnje radi spremenili.

Decembrsko praznično vzdušje nas pogosto navdihne, da spremenimo svoj način življenja ter v novo leto vstopimo z novimi željami in cilji, v upanju, da bomo izkoristili priložnosti, ki jih prinaša. Izkušnje in tudi nekatere raziskave pa kažejo, da večino novoletnih zaobljub prelomimo že pred koncem januarja.

Vodstvo alpske panoge na Smučarski zvezi Slovenije pripravlja načrt, kako v prihodnjih letih povečati bazo tekmovalcev. Med drugim načrtujejo več regionalnih panožnih centrov, najbolj visoko leteč pa je načrt šolskega panožnega centra v sodelovanju s kranjsko gimnazijo, v okviru katerega bi srednješolsci vzporedno opravljali šolske obveznosti in smučali. Nina Smole se je v Kranjski gori pogovarjala z vodjo panoge alpskih disciplin na SZS Matjažem Šarabonom.

Svet danes zaznamuje občutek stalne krize. Še nikoli ni bilo po svetu toliko vojn, ki pretresajo različne dele planeta in prinašajo negotovost, razseljevanje ter strah. Ob tem podnebne spremembe niso več opozorilo prihodnosti, temveč realnost sedanjosti.

Kako svojo prihodnost vidijo mladi in v kakšen svet odraščajo? Kako na hitro spreminjajoči se svet gledajo starejši in kaj si želijo v prihodnosti?

O tem, kje vidijo sebe na svojih življenjskih poteh in kakšen bo svet, so na prvi dan novega leta razmišljali pripadniki različnih generacij z različnih koncev Slovenije – od najmlajših do najmodrejših predstavnikov naše družbe.

Poglavja: 00:00:20 Učenci Osnovne šole I Murska Sobota 00:03:17 Devetošolci Osnovne šole Spodnja Idrija 00:11:00 Dijaki lesarstva in strojništva Šolskega centra Škofja Loka 00:20:50 Gimnazijci Gimnazije Škofja Loka 00:29:20 Anketa z ljubljanskih ulic 00:33:05 Stanovalci Doma upokojencev Domžale

Praznično Celje letos nosi naziv Evropsko božično mesto 2025. Kaj ta naziv pomeni v praksi in kako se odraža na ulicah mesta, preverjamo v božični reportaži.

Med prazničnim dogajanjem in več kot petdesetimi dogodki za družine se ustavimo tudi pri Božičkovi tovarni daril, dobrodelnem projektu, ki že enajsto leto zapored obdaruje otroke iz socialno šibkejših družin širše celjske regije.

Na Ljubljanskem gradu se je odprla jubilejna, že 10. razstava UNICEF-ovih punč iz cunj. Vsaka punčka iz cunj simbolizira otroka, ki potrebuje pomoč. Projekt v Sloveniji poznamo že več kot deset let in v tem času so nastale številne zgodbe otrok, ki so posvojili punčko, kot tudi zgodbe tistih, ki jih ustvarjajo. UNICEF Slovenija je do danes s projektom pomagal rešiti življenje že več kot 22.500 otrokom po svetu. Zakaj ravno punčke iz cunj in kako nastanejo, lahko izveste v tokratni reportaži.

Leto, ki se izteka, so zaznamovali trpljenje, lakota in brezmejno oboroževanje. Svet je bil v primežu carinskih vojn ameriškega predsednika Donalda Trumpa, še naprej je divjala ukrajinska vojna, v vojni med Izraelom in Hamasom je število ubitih preseglo 70.000, Evropo pa je mogoče opisati s kitajsko modrostjo: če ne spremenimo smeri, bomo na koncu res končali tam, kamor gremo. poslušajmo, kako so leto 2025 doživeli naši dopisniki iz Washingtona, Bruslja, Moskve in z Bližnjega vzhoda.

V slikovitih gorskih gozdovih Madagaskarja je slovenska raziskovalna ekipa naletela na nov rod in vrsto pajka. Poimenovali so ga Osmooka aphana, odkritje pa je presenetljivo, ker odpira vprašanja o evoluciji pajkov, njihovem sorodstvu in celo o pradavnih povezavah med celinami. Kako je muzejskemu primerku iz San Francisca uspelo zanetiti radovednost slovenskega raziskovalca, da je ta z ekipo kar dvakrat odrinil na Madagaskar in ga iskal kot iglo v kopici sena? Sogovornik Maje Ratej je vodja raziskave Matjaž Kuntner iz Nacionalnega inštituta za biologijo.

Številni nižje ležeči cilji po vsej Sloveniji omogočajo raznolike možnosti za izlete v hribe in gore tudi pozimi. Zimski cilj pa je lahko tudi marsikatera planinska koča, saj jih je tudi čez zimo po vsej Sloveniji odprtih več kot sto. Premišljeno, postopno in odgovorno lahko tudi pozimi najdemo ustrezen planinski cilj, primeren našim sposobnostim.

V sicilijanskem mestu Palermo že skoraj dvajset let deluje organizacija Uniamoci, ki si prizadeva za pomoč invalidom in njihovo opolnomočenje. V dnevnem centru, ki domuje v nekdanjih prostorih mafije, se uporabniki učijo brati in pisati, tam vrtnarijo, oblikujejo likovne izdelke, ustvarjajo spletni radio in se družijo. Pri tem jim pomagajo nekdanji zaporniki in prestopniki, ki tam opravljajo družbeno koristno delo. Nad vsemi pa bdi karizmatični Davide Di Pasquale, ki predstavlja očetovski lik tako uporabnikom kot prestopnikom. Nad mizo v pisarni mu visi velika slika legendarnega italijanskega tožilca, ki je bil specializiran za preiskave zločinov mafije Giovannija Falconeja.

Če bi o našem obisku pri njih raje brali, članek najdete tu.

Po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov se 11. decembra izteče 15-letni rok, v katerem je treba objekte v javni rabi za invalide prilagoditi tako, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire. Ampak kot kažejo stvari na terenu, bo rok podaljšan, saj številne ključne institucije, zdravstveni domovi, občine, kulturne ustanove, šole in športni objekti še vedno niso dostopni ljudem z gibalnimi oviranostmi. Ali 15 let res ni bilo dovolj časa, da bi objekte v javni rabi ustrezno prilagodili? Kaj o tem pravijo invalidi, ki naj bi jim država zagotavljala enake možnosti na vseh področjih življenja?

Reportaža o tradicionalnem zaključnem koncertu sezone oddaje Izštekani na Valu 202 z Juretom Longyko.

Prostovoljke in prostovoljci s svojim delom na različnih področjih bogatijo skupnosti, krepijo kulturo solidarnosti in povezujejo različne generacije. Pogovarjali smo se z mentoricami in mentrorji prostovoljk in prostovoljcev iz Slovenske filantropije, Doma starejših občanov Fužine, organizacij tabornikov in skavtov, društva Parada ponosa, UKC Ljubljana, slovenskega društva Hospic. Kaj jih motivira, s kakšnimi sistemskimi izzivi se srečujejo, kako premagujejo nestrpnost v družbi in kaj imajo od tega, da se odločijo pomagati?

Za prvo glasbeno skupino v zgodovini, ki je izvedla pravo svetovno turnejo, veljajo britanski pop in rok velikani The Beatles. Njihova znamenita turneja leta 1964 jih je popeljala od Evrope do Azije in Avstralije, z nastopi na Nizozemskem, Danskem, v Hongkongu in Avstraliji. Takrat so vstopnice za njihove koncerte stale od 2 do 5 ameriških dolarjev.

A pojdimo od dolarjev k evrom. Nick Cave se na prihajajoči turneji znova ne bo ustavil v Ljubljani, bo pa nastopil v Pulju, kjer vstopnice za njegov koncert stanejo od 80 do 130 evrov, ter v Avstriji, kjer je cena vstopnice približno 100 evrov.

Kdaj se glasbeniki sploh odločijo, da bodo nastopili v določeni državi? In koliko pravzaprav zaslužijo s koncerti in turnejami? Oziroma – kaj vse je vključeno v ceno vstopnice, ki jo plačamo za, kot vedno upamo, prijeten koncertni večer?

Pri skoraj razprodanem koncertu tujega izvajalca v Stožicah z vstopnico, ki stane 60 evrov, država, če upoštevamo DDV in davek za nerezidente, prejme skoraj 100.000 evrov.

 

 

 

 

 

Sogovorniki:

Mitja Prezelj, organizator prireditev – predvsem koncertov

Tibor Mihelič Syed, direktor Kina Šiška

Žiga Drofenik, menedžer skupine MRFY

 

 

 

Mestni kino Ptuj zaznamuje 128 let delovanja in je najstarejši delujoči kino pri nas in tudi eden najstarejših v Evropi. Letos se je končno uresničila želja po obnovi – za zdaj le kinodvorane v zgradbi na Cvetkovem trgu. Ob 18-ih bodo prenovljeno veliko kinodvorano odprli uradno in svečano; z novim projektorjem bodo predvajali stari film. S prenovo so poskrbeli tudi boljše doživljanje filmov gibalno oviranim in gluhim in naglušnim. Več o prenovi in kinu nam pove vodja Mestnega kina Ptuj Nina Milošič.

Slovenijo je, drugič po letu 2018, obiskala ena najzanimivejših osebnosti avtomobilizma. 79-letni Francoz Jean Todt se je med letoma 1994 in 2007 uveljavil kot športni direktor ekipe Ferrarija v formuli ena, v kateri je tedaj blestel Michael Schumacher. Po tem je 12 let vodil Mednarodno avtomobilistino zvezo FIA, od leta 2015 pa je prvi svetovni zagovornik prometne varnosti, saj je posebni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov za prometno varnost. Eden od ciljev Jeana Todta je, da bi se v svetu do leta 2030 število smrtnih žrtev prometnih nesreč na leto prepolovilo, v Sloveniji, kamor je prišel na povabilo infrastrukturne ministrice, pa je med drugim predstavil kampanjo ozaveščanja za pametnejše ravnanje prometnih udeležencev, v kateri sodelujejo številni globalni zvezdniki, med njimi tudi naša športna šampiona Tadej Pogačar in Janja Garnbret.

Slovenski knjižni sejem vsako leto pokaže, kako živa je bralna kultura pri nas. Med stojnicami se že od odprtja gnetejo ljubitelji literature. Tam so prisotne največje pa tudi tiste manjše založbe, ki kljub skromnim sredstvom vztrajajo na sejmu, ker verjamejo v knjigo.

Sogovorniki:

• Helena Kraljič, direktorica Slovenskega knjižnega sejma
• Dejan Koban, glavni in odgovorni urednik založbe Črna skrinjica
• Lea Ana Juhart, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
• Učiteljica in učenci OŠ Trzin

Foto: BoBo, MMC

V sklopu novinarskega festivala Naprej so predstavili prve rezultate raziskave o spolnem nadlegovanju novinark in medijskih delavk v Sloveniji.

Raziskava je del mednarodnega projekta Ženske v medijih: Ustavimo nadlegovanje na delovnem mestu, v katerega so vključene štiri države – Slovenija, Hrvaška, Srbija ter Bosna in Hercegovina – in ki si prizadeva za varnejše, bolj vključujoče in enakopravno delovno okolje v medijih ter za sistemske spremembe, ki bodo preprečile diskriminacijo ter spolno in druge oblike nadlegovanja.

Leta 2008 je Slovenija uvedla vinjetni sistem, potem ko smo avtoceste prej plačevali z ustavljanjem na cestninskih postajah in plačevanjem posameznih odsekov. Prva letna vinjeta je stala 55 evrov, danes pa, ko je način cestninjenja januarja leta 2022 prerasel iz nalepk v elektronski sistem, elektronska letna vinjeta za osebna vozila znaša 117,50 evra.

Prihodki od vinjet so danes eden ključnih finančnih virov DARS-a. Lani je DARS iz prihodkov vseh vinjet in posebnih cestnin skupaj prejel okoli 550 milijonov evrov.

Večino od teh 550 milijonov evrov porabimo za amortizacijo, kar pomeni, da sploh zagotavljamo vzdrževanje ceste; tega je več kot 200 milijonov evrov.

Iz letnega poročila družbe DARS za leto 2024, ki je dostopno na spletu, je razvidno, da je bilo lani prodanih 1.040.611 letnih vinjet 2A. Glede na državo registracije vozil je bilo največ vozil iz Slovenije, sledita Avstrija in Hrvaška. Skupno število prodanih tedenskih vinjet pa je bilo lani 5.241.661, pri čemer so največ tedenskih vinjet kupili Nemci, sledijo Avstrijci in Hrvati.

Kam gre denar od vinjet? S tem vprašanjem smo se odpravili na Družbo za avtoceste Republike Slovenije.

Sogovornik:

• Mag. David Skornšek, član uprave družbe DARS d.d.