Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem.
Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju.
Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:
“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”
Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.
Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.
Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.
Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.
So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.
In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.
Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Cikel pogovorov z legendami ljubljanske Fakultete za arhitekturo zaključujem s prof. dr. Alešem Vodopivcem.
Aleš je arhitekt, teoretik in dolgoletni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Tako kot moja prejšnja gosta, je tudi on diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju.
Njegovo arhitekturno delo je morda najlepše povzel prof. Peter Gabrijelčič, ko je dejal:
“Aleš je naredil malo. A kar je naredil, je naredil odlično.”
Med njegove najvidnejše realizacije sodijo prenova Festivalne dvorane na Bledu, depandansa Hotela Jezero v Bohinju, pokopališki kompleks Srebrniče, telovadnica v Stražišču pri Kranju ter lamela A vzorčnega bloka na Brdu za Stanovanjskisklad.
Pomemben je tudi njegov publicistični opus. Med drugim je soavtor knjige Edvard Ravnikar – Architect and Teacher (z Rokom Žnidaršičem), Iz arhitekture (z Janezom Koželjem), Vprašanja umetnosti gradnje (1987), Arhitektura Ljubljane, Ab in drugih prispevkov o slovenski arhitekturi in urbanizmu. Uredil je številne publikacije ter napisal eseje in članke, predvsem na temo Ravnikarja in arhitekturne teorije.
Za svoje življenjsko delo je prejel nagrado platinasti svinčnik ZAPS.
Sam sem ga kot profesorja žal zgrešil — na fakulteto je prišel kmalu po moji diplomi.
So mi pa študentke, ki so kasneje prihajale v biro, ena za drugo pripovedovale, kako izjemna so njegova predavanja.
In tako sem nekaj let kasneje vsaj malo nadoknadil zamujeno – z obiskovanjem enega semestra njegovih predavanj.
Najino osebno poznanstvo pa se je poglobilo po zaslugi skupnega znanca – mojega mentorja in Aleševega dobrega prijatelja, arhitekta Glenna Murcutta.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify, Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija.
Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.
Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.
Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija.
Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.
Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.
Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija.
Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.
Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.
Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija.
Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.
Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.
Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Današnji gost je Martin Pogačar, raziskovalec na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Diplomiral je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, magistriral na University College London v Angliji, doktoriral pa na Univerzi v NoviGorici. Že sama izobrazbena pot je precej pestra, še bolj zanimiva pa so njegova raziskovalna vprašanja: ukvarja se z delovanjem kulturnega spomina in vlogo, ki jo pri tem igra tehnologija.
Je avtor knjige Fičko po Jugoslaviji, kjer ikonični avtomobil postane nosilec kolektivnega spomina, ter soavtor Zgodb iz konzerve, ki nas popeljejo v svet industrijske dediščine ribjih konzerv na Jadranu. Predmeti, ki se na prvi pogled zdijo povsem vsakdanji, v njegovih zgodbah dobijo nepričakovano globino.
Martin je radoveden v najboljšem pomenu besede – človek, ki skozi življenje hodi z odprtimi očmi. Je tudi človek številnihhobijev in vedno premalo knjižnih polic.
Da sem ga imel priložnost spoznati tudi osebno, se imam zahvaliti dejstvu, da sta me s partnerico Laro pred leti izbrala za svojega arhitekta. Za njuno družino smo skupaj zasnovali dom, ki sem ga poimenoval Hiša za mirne žurerje.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.
Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.
V pogovoru se dotakneva:
Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.
Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.
V pogovoru se dotakneva:
Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.
Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.
V pogovoru se dotakneva:
Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.
Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.
V pogovoru se dotakneva:
Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
V tokratni epizodi serije Legendarni profesorji ljubljanske Fakultete za arhitekturo gostim enega najvidnejših arhitektov in mislecev slovenske arhitekture – prof.Janeza Koželja.
Arhitekt, profesor, nekdanji urednik Arhitektovega biltena, dolgoletni podžupan Ljubljane, avtor knjig o urbanizmu in Plečniku … ter soavtor viadukta Črni Kal.
V pogovoru se dotakneva:
Če vas zanima mesto, prostor in misel, ki stoji za njim, je ta epizoda kot nalašč za vas.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, če me podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.
Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.
Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.
Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.
Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.
Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.
Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.
Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.
Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.
Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.
Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Serijo o legendah ljubljanske FA, nadaljujem z nekdanjim dekanom ljubljanske Fakultete za arhitekturo, profesorjem PETROM GABRIJELČIČEM.
Gabi, kot smo mu med seboj v pogovorih ljubkovalno rekli študentje izhaja iz tako imenovane 'Ravikarjeve šole' in je s svojim dolgoletnim pedagoškim delom, sooblikoval celotne generacije študentov.
Čeprav je danes uradno upokojen, njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zastalo. Skupaj s sinovoma, Boštjanom in Alešem, vodi uspešen biro Arhitektura d.o.o., kjer ustvarjajo projekte vseh meril – od urbanizma in velikih javnih zgradb do posameznih kosov pohištva. Najbolj pa jih prepoznamo po mostovih in brveh, ki so zaznamovali mnoge kraje: Puhov most na Ptuju, Brv čez Savo na Bledu, Mostna Adi v Beogradu, Splavarska brv v Celju in seveda Ribja brv v Ljubljani.
..
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
V četrtem — zadnjem — delu se z LENKO končno dotakneva tudi njenih drugih aktivnosti.
Pogovarjava se o Igrivi arhitekturi in o pomenu vključevanja arhitekture v šolske kurikulume. Strinjava se, da se je z arhitekturo treba ukvarjati strateško. A ko prideva dovprašanja, kako to doseči, postane debata nekoliko bolj ognjevita — LENKINA vizija namreč trči ob mojo averzijo do birokratskega aparata.
Seveda si ne morem kaj, da je ne bi povprašal tudi o njeni izkušnji na položaju državne sekretarke, a se globljemu odgovoru na to spretno izmakne.
Zato raje preusmerim pogovor na njeno samostojno arhitekturno prakso in realizirane projekte. Zaključiva pa z razmišljanjem o tem, kakšen je idealen naročnik.
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.
Tudi tretji del pogovora z LENKO zaznamuje preskakovanje med arhitekturo in OHS — kar je seveda logično, saj sta ti dve temi neločljivo povezani.
V delu, posvečenem arhitekturi, se sprašujeva o pomenu dvoma in njegovih pasteh, zakaj so omejitve nujne, kakšen naj bo pravi kompromis in kaj sploh pomeni dobra arhitektura.
A pogovor naju hitro znova pripelje k festivalu OHS.
Kdo so prostovoljci, ki ga soustvarjajo, koliko objektov vsako leto odpre vrata, koliko obiskovalcev pritegne? In predvsem — v čem se slovenski OHS razlikuje od Open HouseWorldwide ter zakaj je kot tak edinstven v svetovnem merilu?
A OHS je že dolgo prerasel okvire samega festivala. Katere spremljevalne aktivnosti ga dopolnjujejo in kakšna je vizija njegove prihodnosti?
Arhitektove dialoge najdete na youtube.com/@architectsdialogues in na Spotify,Apple Podcasts ter še nekaterih drugih podcast platformah.
In če se vam zdijo zanimivi bom vesel, čeme podprete s tem, da na vaši priljubljeni platformi kliknete tipko SUBSCRIBE.