V sklopu Perspektive najdemo prvence ali druge filme ustvarjalcev in ustvarjalk. Na letošnjem LIFFu smo si tako lahko ogledali izjemno raznoliko paleto svežih filmskih glasov, ki se ukvarjajo z vprašanji identitete, družinskih vezi, migracij in performativnosti sodobnega sveta. Nabor filmov, ki tekmujejo za glavno nagrado festivala, vodomca, občinstvo popelje skozi razgibane formalne pristope in intimne, pogosto krhke svetove protagonistov in protagonistk.

V programu Perspektive, v katerem se filmi na festivalu LIFFe potegujejo za osrednjo nagrado vodomec, se med drugim predstavlja tudi slovenska manjšinska koprodukcija Veter govori z menoj srbskega režiserja Stefana Djordjevića, ki je poleti v Sarajevu prejel glavno nagrado festivala - srce Sarajeva.

36. Liffe se odvija na različnih lokacijah v Ljubljani, del programa je na ogled tudi v Mariboru, Novem mestu in Celju, nekaj filmov si lahko ogledate na spletu. Med desetimi, uvrščenimi v sekcijo Perspektive – to so prvenci ali drugi filmi avtorjev, ki na festivalu tekmujejo za nagrado vodomec – je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Zajčji nasip. Tesa Drev Juh se je srečala s hrvaško režiserko Čejen Černić Čanak in z Lavom Novoselom, ki je odigral glavno vlogo v filmu.

Na filmskem festivalu Liffe je v sekciji Panorama med drugim na sporedu slovenska manjšinska koprodukcija Bog ne bo pomagal hrvaške režiserke Hane Jušić, zgodovinska filmska pripoved, umeščena na hrvaško planoto Dinara na začetku 20. stoletja. Jušić je občinstvu zagotovo poznana že po njenem prvencu iz leta 2016, Ne glej mi v krožnik, ki je prejel kopico nagrad. Skoraj deset let kasneje se režiserka vrača s povsem drugačno filmsko pripovedjo, ki so jo navdahnili resnični odhodi mnogih Hrvatov v Čile ob koncu 19. stoletja.

Na LIFFu bodo premierno prikazali film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, celovečerni prvenec Ester Ivakič. Scenarij zanj je napisala z Niko Jurman in temelji na zbirki kratkih zgodb Noben glas Suzane Tratnik. Zgodba je postavljena v Prekmurje, v zadnja desetletja nekdanje Jugoslavije, kjer desetletna deklica Ida skuša babičino smrt pregnati s petjem; zgodba pa prepleta folklorne, biografske in magično-realistične elemente. Ester Ivakič se je že s svojimi kratkimi filmi izkazala za povsem samosvojo ustvarjalko, ki so jo označili tudi za obraz prihodnosti slovenskega filma.

Informativni prispevki iz področja kulture

Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Steven Loy
12. november 2025 ob 20:00
Studio 26 Radia Slovenija
BREZPLAČNE VSTOPNICE NA https://olaii.com/event/8442/odkritja26-simfonicni-orkester-rtv-slovenija-tadeja-vulc-toru-takemicu-in-paul-clift/

Spored:
Tadeja Vulc: Selva oscura (Temačni gozd)
Toru Takemitsu: Kako počasen je veter (How slow the wind)
Paul Clift: landscape (overexposed), novo delo

Program Ars in Simfonični orkester RTV Slovenija na studijskih koncertih sodobne glasbe Odkritja26 ponujata posebno glasbeno doživetje. Koncerti ustvarjanje sodobnih avtorjev, ki izkoriščajo zvočne možnosti orkestra, posredujejo v sproščenem in neformalnem okolju Studia 26 in radovednim poslušalcem v njihovih domovih. Na petem koncertu cikla bo Simfonični orkester RTV Slovenija vodil Steven Loy, eden od ključnih ustvarjalcev serije. Koncert cikla Odkritja26 po ponudil delo slovenske skladateljice, klasika nove glasbe in noviteto, ustvarjeno prav za ta večer. Temačni gozd Tadeje Vulc za godalni orkester je skladateljičino sugestivno premišljevanje verzov iz Dantejeve Božanske komedije. Tudi Toru Takemicu se je pri ustvarjanju skladbe Kako počasen je veter oprl na literaturo, na poezijo Emily Dickinson in skoznjo razkril svoj občutljiv odnos do sveta. Paul Clift pa se v landscape (overexposed) na svoj način sklicuje na glasbeno tradicijo in spomin na znano. V različnih delih novega dela se enkrat v ospredju, drugič pa prekrit z barvami, svetlobo in zvočnim senčenjem prikazuje in umika glasba Adagia iz Beethovnove Četrte simfonije.

Leto je naokrog in pred nami je novi Liff. Natančneje, začel se bo prihodnjo sredo ob 19. uri z otvoritvenim filmom Belo se pere na devetdeset, že pred tem pa se bodo zgodile nekatere projekcije po drugih kinodvoranah, v Ljubljani so to poleg dveh v Cankarjevem domu še Kinodvorova, dvorani AGRFT in Slovenske kinoteke, Kino Bežigrad in letos znova Kino Šiška. Izbrane filme bodo sicer prikazali še v Mariboru, Novem mestu in Celju.

Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja od umora enega največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelja in pesnika Piera Paola Pasolinija. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt italijanskega slikarja in pisatelja Giuseppeja Zigaine.

Nedavni dogodki v Sankt Peterburgu, drugem največjem mestu v Rusiji, mestu, ki izstopa po dediščini velike umetnosti, pa tudi po alternativni kulturi, spodbujajo razmislek o politični zlorabi umetniškega in kulturnega izražanja za utrjevanje političnega nadzora in medijske manipulacije.

Anomalije in bizarnosti sodobne družbe, človeško agresijo, tehnologijo in ekologijo že dobrih pet desetletij duhovito in večpomensko interpretira Stane Jagodič, ki kljub težkim temam išče univerzalne in brezčasne vrednote. Multimedijski, konceptualni in performativni umetnik, futurist, magični realist, konstruktivist, dadaist, vizualni satirik. Vse to in morda nič od tega zares. Predvsem je ves čas razvijal osebno in močno umetniško govorico. V Mestni galeriji Ljubljana so v sodelovanju z Galerijo Photon pripravili pregledno razstavo Nemirno oko, na kateri so se posvetili Jagodičevim delom na papirju – risbi, grafiki, fotografiji in fotokolažu.

V prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev so podelili Jermanovo nagrado 2025. Društvo nagrado podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrado, ki je bila ustanovljena leta 2013 in prvič podeljena dve leti kasneje, so poimenovali po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu. Letošnji nominiranci so bili Miljana Cunta, Helena Marko in Aleš Maver.

V Ljubljani so predstavili novo delo Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu, ki ga je izdala Cankarjeva založba, prevedel pa ga je Igor Harp, saj ga je avtor napisal v angleščini. V njem Žižek razmišlja o današnjem svetu oziroma postresničnostni dobi, pa o politikah in razpadanju družbenega tkiva ter, kot nakazuje naslov, vse večjem razsulu.

Letošnji Festival slovenskega filma, ki se je zaključil v nedeljo s slavnostno podelitvijo nagrad v portoroškem Avditoriju in na katerem je nagrado za najboljši film, poleg nje pa še 5 nagrad prejel celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Ob tej priložnosti se je z Matthiasom Wouterjem Knolom pogovarjala Tesa Drev Juh.

Knjiga Prosojnosti, za katero je Brane Senegačnik prejel Jenkovo nagrado, je osma Senegačnikova knjiga poezije, izdala pa jo je Celjska Mohorjeva družba. Ob tej priložnosti se je z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.

Banalnost zla Hannah Arendt znova je naslov predstave Anton Podbevšek teatra. Predstava združuje teoretični del Hannah Arendt, ki se osredotoča na antologijo nasilja in genocida, ter performativne prakse, naslavljajoče trenutno vojno v Palestini.

Slovensko arheologijo bogatijo nova odkritja. Večdesetletno raziskovanje kraške krajine je arheologa Dimitrija Mlekuža Vrhovnika in Tomaža Fabca privedlo do izjemne najdbe. S pomočjo zračnega laserskega skeniranja - lidar sta na čezmejnem območju Krasa odkrila štiri lokacije, na katerih se raztezajo več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Najditelja pravita, da gre za eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi, ki pa terja še veliko odgovorov, predvsem v zvezi z vprašanjem poselitve Evrope po koncu ledene dobe.

O tem, kdo je prepričal žirijo 28. FSF-ja, Tesa Drev Juh.

Dokumentarni esej Anje Medved in Nade Velušček predstavlja pričevanja prebivalcev goriškega območja iz časa 2. svetovne vojne. Zgodbe, v katerih se slikajo otroške oziroma mladostniške izkušnje vojne, pričajo o mešanici izkušenj in travm, ki jih je vojna pustila na ljudeh, na generaciji, ki se dandanes še zadnja spominja tega obdobja.

Na odprtju 28. Festivala slovenskega filma je bil premierno prikazan igrani film Skriti ljudje Mihe Hočevarja, dramedija, ki govori o nenavadnem prijateljstvu in novih začetkih. V glavnih vlogah nastopata slovenski igralec Blaž Šef in islandski igralec Olafur Darri Olafsson, film pa je prvo filmsko sodelovanje med Slovenijo in Islandijo.

Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.