Naravoslovni dokumentarist Matej Vranič pripoveduje o spreminjanju sanj v način življenja in preživljanja z divjino. Kaj nam narava lahko pove v tišini in pokaže v mirovanju? Kako nam lahko postavi ogledalo in nas obrne k sebi?
Gost zadnje epizode v sezoni 2025 je Matej Vranič, ki je za izjemne dosežke na področju filmske in fotografske umetnosti prejel naziv kulturnega ustvarjalca leta 2024 Mestne občine Velenje. Odraščal je v Šoštanju, živel v Velenju in se preselil v Mozirje. Ob delu je razvijal svoj umetniški potencial in se prek komercialne fotografije in glasbenih spotov uril za naravoslovnega fotografa in snemalca. Objavljal je v National Geographic Slovenija in se uveljavil z dokumentarnimi filmi Ptice jezer, Divja Slovenija in Bojevita kraljica noči, s katerimi je nastopil na številnih festivalih in prejel več nagrad.
Kako iz različnih zornih kotov SAŠA regije gleda na kakovost življenja v njej? Kakšna je v njegovih očeh prihodnost šaleškega trojezerja glede na njegovo preteklost in sedanjost? Katere izzive premagujejo posamezniki v tranziciji med ljubiteljsko in profesionalno umetniško dejavnostjo? S šesto epizodo zaključujemo prvo sezono Daljnogled podkasta, s katerim odpiramo prostor, v katerem se srečujejo raznolika mnenja, rojevajo sveže ideje in gradijo skupne poti k trajnostni prihodnosti doline in regije. ------------------------------------------------- 00:00 Obvestilo 00:10 Nepredvidljivost Matejevega dela05:11 Kako je nabiral znanje o živalih od mladosti? 15:08 Od strojnika, gorenja do profesionalnega fotografa 18:31 Začetki profesionalne poti 21:40 Kako delati z naročnikom 23:30 Pot do lastnega sloga 26:10 Sodelovanje z revijo National Geographic45:41 Matejeva foto zaseda in prigode 54:00 Kaj se mu plete po glavi med čakanjem na posnetek 56:50 Uporaba animacije v filmu Bojevita kraljica noči 1:00:28 Odnos do AI posnetkov 1:09:54 Snemal je tudi glasbene videospote in oglase 1:20:18 Promocijski spot za Velenjsko plažo 1:27:24 Ptice jezer, njihova vrnitev1:40:57 Se da živeti od snemanja naravoslovnih dokumentarcev 1:44:17 Divja Slovenija 1:46:12 Ne gre za pokrivanje stroškov, temveč za način življenja1:51:36 Življenje v Šoštanju, Velenju in Mozirju 1:57:15 Kaj ga motivira, da se loti projekta1:59:17 Bo treba spet na ulice? 2:01:28 Bojevita kraljica noči2:03:52 Naslednji dokumentarec bo Moj svet ptic2:10:05 Poslavljanje in zahvale ------------------------------------------------- Povezave iz pogovora: • Matejev Youtube kanal: https://www.youtube.com/@MatejVranic1 • Ptice jezer, njihova vrnitev: https://www.youtube.com/watch?v=1ff8XsMBlxw • V vasi mojega dekleta: https://www.youtube.com/watch?v=vZPPprvHvsQ • Divja Slovenija: https://www.youtube.com/watch?v=VxXsr5NYLy8 • Bojevita kraljica noči: https://www.youtube.com/watch?v=r_VFPGznNTE • Promocijski video Velenje: https://www.youtube.com/watch?v=Q8Wcyn0Pin4 Podcast je pripravljen v sklopu aktivnosti Centra za pravični prehod SAŠA, ki deluje v okviru Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije. Vse aktivnosti Centra so financirane iz tehnične pomoči Sklada za pravični prehod.
Geografinja Nela Halilović je sodelavka IPoP – Inštituta za politike prostora in vodi projekte na področju trajnostnega urejanja prostora. Od študentskih let deluje kot okoljska aktivistka. Je ljubiteljica kolesarjenja in vodnih športov. V peti epizodi Daljnogled podkasta s specialistko za trajnostno mobilnost, spreminjanje potovalnih navad in kakovost urbanega prostora raziskujemo urbane prostore in razmišljamo o sodelovanju odločevalcev, stroke in javnosti pri načrtovanju trajnostnega razvoja mest. Kaj odlikuje kakovost javnega prostora? Kako lahko iniciative interesnih skupin prerastejo v avtentične produkte z visoko dodano vrednostjo? Kaj lahko posamezniki in skupnost v mestih pridobijo, če so pripravljeni namesto avtomobilov uporabljati trajnostna prevozna sredstva? Kakšni so družbeni in okoljski učinki trajnostnih politik prostora? Zakaj posegi v javni prostor zahtevajo vključevanje vseh uporabnikov? In kako vse to vpliva na utrip mesta s srcem?
-------------------------------------------------
00:00 Obvestilo
00:10 Mladost ob Šaleških jezerih
05:40 Trajnostna mobilnost in Velenje na bicikl
09:45 TIC Velenje in joga na supih
20:34 Kako se je oblikovala v aktivno državljanko
25:28 Pomen neformalnega odnosa za reševanje konfliktov
30:12 Stresno testno zaprtje Rudarske ceste
44:32 Kaj bi lahko naredili bolje?
50:19 Kdo se boji vključevanja javnosti?
1:03:53 Problematika načrtovanja javnega prostora
1:17:08 Golažijada v Šoštanju kot dober primer
1:19:54 Zakaj se raje odločimo za kratkoročne učinke?
1:26:49 Neli kolo pomeni boljšo kakovost življenja
1:31:25 Odnos do električnih prevoznih sredstev
1:36:31 Sprememba kulture mobilnosti
1:44:33 Še o Rudarski cesti in drugih primerih
1:48:51 Kaj je mesto s srcem?
2:05:57 Kako se lotiti prestrukturiranja prostora
2:09:43 Kaj vpliva na kakovost življenja v dolini
2:14:25 Poslavljanje in zahvale
-------------------------------------------------
Povezave iz pogovora:
Podcast je pripravljen v sklopu aktivnosti Centra za pravični prehod SAŠA, ki deluje v okviru Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije. Vse aktivnosti Centra so financirane iz tehnične pomoči Sklada za pravični prehod.
Roman Avsec - računalničar, programer, navdušenec nad sodobnimi tehnologijami in obenem humanist se v poslovnem in zasebnem življenju spretno giba med ljudmi in algoritmi. Po odraščanju v Zasavju je osebnostni in karierni razcvet doživel v Šaleški dolini. Kaj se lahko eno okolje nauči od tranzicije drugega? Kljub hitro rastočemu mednarodnemu podjetju ostaja zvest trajnostnemu lokalnemu start-upu. Kakšen potencial ima SAŠA regija kot inkubator zagonskih podjetij? Znanje uporablja za reševanje izzivov informacijske družbe, udobno in varčno bivanje, sprostitev in zabavo. Kako lahko umetna inteligenca nadgradi vsakdanjik posameznika? V četrti epizodi Daljnogled podkasta z optimizmom zremo v prihodnost gospodarstva SAŠA regije, prepoznavamo gradnike kakovosti bivanja in nizamo ideje za nadgradnje življenja skupnosti in posameznikov.
-------------------------------------------------
00:00 Obvestilo
00:10 Digitalne sledi
19:58 Romanov start up
38:57 Dolina start upov
55:16 Umetna inteligenca
1:15:20 Pametna hiša in prihranki
1:27:03 Ukrepomat – generator protikoronskih ukrepov
1:41:24 Potovanja s štirinožnimi prijatelji in pomočjo AI
1:32:40 O življenju, doživljanju in prihodnosti Šaleške doline
1:58:03 Poslavljanje in zahvale
-------------------------------------------------
Povezave iz pogovora:
Arhiv pesimistov: https://pessimistsarchive.org/ Romanov start up: https://eleanorapp.com/
Napovednik dokumentarca Free Solo: https://www.youtube.com/watch?v=urRVZ4SW7WU
Napovednik filma Idiocracy: https://www.youtube.com/watch?v=6lai9QhBibk
Prispevek o lažnih novicah iz Velesa: https://www.youtube.com/watch?v=gOiHIsYA03I
Richard Feynman o magnetih: https://www.youtube.com/watch?v=MO0r930Sn_8
Pavlov efekt: https://www.youtube.com/watch?v=jd7Jdug5SRc
OPA celica: https://www.opacelica.si/
Ranč pri Geti: https://rancprigeti.eu/
Podcast je pripravljen v sklopu aktivnosti Centra za pravični prehod SAŠA, ki deluje v okviru Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije. Vse aktivnosti Centra so financirane iz tehnične pomoči Sklada za pravični prehod.
Peter Apat - od podeželskega fanta z ljubeznijo do strojništva prek vodje razvoja pri Akrapoviču do sodobnega kmetovalca z globokim spoštovanjem do izročila prednikov. Zakaj se inženir in arhitektka lotita vodenja turistične kmetije? Kaj oplemenititi pridelke in privablja goste? Kako generacije varujejo kmetijske površine? Kakšno prihodnost ima dolina, ki “se je za petdeset let udobja odpovedala najbolj rodovitni zemlji?” V tretji epizodi Daljnogled podkasta prepletamo tradicijo z inovacijami, naravo s kmetovanjem in industrijo, spomine z vizijami za prihodnost.------------------------------------------------- 00:00 Obvestilo 00:11 Seneno 10:16 Pogled staršev na spremembe na domači kmetiji 17:43 Uporaba digitalnih orodij pri kmetovanju 22:24 Delo v podjetju Akrapovič 31:57 O Lauri in tabornikih 35:35 Vrnitev domov na kmetijo 46:27 Medsosedska pomoč 51:11 Uporaba inženirskih izkušenj na Kmetiji 1:00:45 Naravo je treba spoštovati1:04:25 Zgodovina Apatovih in Družmirje1:10:35 O plavajoči sončni elektrarni na Družmirskem jezeru1:16:58 Motor je še vedno druga ljubezen 1:28:43 Neizkoriščeni potenciali Šaleške doline1:37:34 Vizija in prihodnost Apatovih1:45:00 Sonaravno kmetovanje1:50:46 Prihodnost je v malih kmetijah1:58:42 Poslavljanje-------------------------------------------------Revolucija ene slamice: https://divjahrana.si/knjige/vsi-izdelki/revolucija-ene-slamice/?show=produkt https://radiostudent.si/kultura/kosilo-nekega-molja/masanobu-fukuoka-revolucija-ene-slamicePodcast je pripravljen v sklopu aktivnosti Centra za pravični prehod SAŠA, ki deluje v okviru Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije. Vse aktivnosti Centra so financirane iz tehnične pomoči Sklada za pravični prehod.
Jure Kolenc - od vodje študentskega festivala in mednarodnih počitniških taborov prek ortopedskega maserja, turističnega vodnika, potapljača, sommelierja, mojstra podpeke do lastnika in vodje kampa Menina, ki je spremenil turizem SAŠA regije. Kakšne potenciale ima razvoj turizma v dobi gospodarskega prestrukturiranja regije? Kaj je butična in trajnostna ponudba z visoko dodano vrednostjo? Kakšen vpliv imajo turistični ponudniki na lokalno skupnost in obratno? Kako voditi mednarodni in medgeneracijski sezonski kolektiv? Zakaj rasti v spoštovanju do narave? Kako okrevati po katastrofi? Kako se vrniti v prihodnost in videti dlje?Podcast je pripravljen v sklopu aktivnosti Centra za pravični prehod SAŠA, ki deluje v okviru Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije. Vse aktivnosti Centra so financirane iz tehnične pomoči Sklada za pravični prehod.
Ina Kukovič Borovnik – ljubiteljica narave, ustanoviteljica platforme Bele vode, predavateljica, svetovalka za trajnostni razvoj in prva certificirana Chief Reinvention Officer na svetu.
-------------------------------------------------
-------------------------------------------------
Radovednost je lepa čednost:
Podcast je pripravljen v okviru aktivnosti Centra za pravični prehod SAŠA regije, ki so v celoti financirane iz tehnične pomoči Sklada za pravični prehod.