
Nedavno smo obeleževali svetovni dan knjige, zato se danes posvečamo temi, ki je za marsikoga zanimiva, a tudi polna vprašanj in skrbi – branju v digitalni dobi. Kako beremo danes? Kaj pomeni »digitalno branje« in ali res spreminja naše bralne navade? Kako se lahko starši in učitelji odzovemo na nove bralne trende, in ali lahko digitalno in klasično branje sobivata?
Z nami sta dva gosta, Igor Saksida, literarni zgodovinar, profesor na Pedagoški in Filozofski fakulteti, avtor številnih priročnikov in znanstvenih del ter Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige, poznavalka založniškega sveta, predvsem področja otroške in mladinske literature.
Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
Scenosled:
01:25 – Bralne navade in spremembe v digitalni dobi
06:40 – Tekmovanje za pozornost mladih
08:49 – Nevidna moč knjig
10:24 – Digitalno in klasično branje – tekmeca ali zaveznika
14:06 – Upad bralne zmožnosti pri mladih
20:00 – Izzivi in priložnosti za prihodnost branja
28:25 – Prihodnost
31:32 – Spodbudne misli
Citati:
Igor Saksida: »Z branjem se dogaja razvoj, tako kot se je to dogajalo v vsej zgodovini.«
Alenka Kepic Mohar: »Uporaba digitalne tehnologije nezavedno spreminja način, kako procesiramo vsebino.«
Alenka Kepic Mohar: »Pomembno je v kateri dobi branja, se privaja tehnologija na kateri beremo.«
Alenka Kepic Mohar: »Knjiga je predmet, s katerim sodeluje celotno telo.«
Alenka Kepic Mohar: »Branje je kognitivno zahtevno dejanje, a je v resnici tisto dejanje, ki nas spreminja, zato ker nas nekako biološko in kognitivno razvija v razmišljujoče posameznike.«
Igor Saksida: »Je nekaj modrosti v tem, da so babice od pamtiveka svojim otročičkom drsele s prstkom po dlani, kajti gibanje + jezik + zvok tega kar pripovedujemo, k čemur prideta še svinčnik in papir, aktivira večji del možganov.«
Igor Saksida: »Branje ni samo stvar šole, branje je po vseh relevantnih opredelitvah definirano kot oblika družbene prakse.«
Igor Saksida: »Kako lahko pričakujemo od otroka, da bo kar tako, na podlagi nekega notranjega izgorevanja, da ne rečem motivacije bral, če ne vidi svoje mame, očeta, ki bere.«
Igor Saksida: »Družinsko branje moramo vzpostaviti kot vrednoto.«
Alenka Kepic Mohar: »Pomembno je, da si starši v tej obilici konkurence preživljanja prostega časa zares vzamejo čas in berejo z otroki.«
Igor Saksida: »Umetna inteligenca ni sovražnica branja in potopljenosti – to je neke vrste pisalni stroj, to je orodje. Umetna inteligenca obdela podatke, ki jih ima na razpolago, zaenkrat v resnici še ni ustvarjalna – že pri prevajanju je vidna razlika – bistveno nam olajša prevod iz angleščine v slovenščino, ker je tehnična, ampak nikoli nebo umetna inteligenca dobro prevedla poezije, ker je to kreativni prenos emocije, misli, konceptov iz ene kulture in jezika v drugega.«
Alenka Kepic Mohar: »Ljudje po svoji naravi hrepenimo po tem, da doživljamo še kaj več kot kar se nam dogaja v resničnosti in knjige so tiste, ki nas vodijo onkraj našega življenja, in to je nekaj, ko človek začne zares brati, se potapljati v vsebino, si dovoliti tudi ta prostor za misel ki vznikne potem, ko nekaj prebereš, je to neko doživetje, ki ga želiš ponavljati in zato postaneš bralec.«
Igor Saksida: »Čas, ki ga boste zamudili, ko svojemu otroku ne boste brali v zgodnjem obdobju, ne bo nikoli več prišel nazaj.«
Alenka Kepic Mohar: »V življenju si je vredno vzeti čas, zato da se upočasni ritem, ki ga narekuje vsakdanjik, in tako kot lahko uživamo ob neki »slow food« večerji predlagam, da je tudi branje, počasno branje, kjer si delimo dobre misli, ki so jih zapisali najboljši ustvarjalci današnjega in preteklega sveta, da je to nekaj, kar v resnici izboljšuje kakovost našega življenja, mu daje to dimenzijo, ki v resnici narekuje tudi smisel bivanja.«
Povezave: