OPIS EPIZODE
V tokratni epizodi podkasta Digitrajno izobraževanje se posvečamo temi, kako otroke naučiti učinkovitega, kritičnega in samostojnega raziskovanja. Poudarek je na informacijski pismenosti, eni ključnih veščin sodobnega časa, a hkrati področju, kjer so otroci pogosto prepuščeni sami sebi ali pa starši nehote naredijo preveč.
V pogovoru se nam pridružita dr. Polona Vilar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Romana Fekonja z Zavoda RS za šolstvo. Razprava teče o tem, kaj informacijska pismenost sploh pomeni v praksi, kako otroke postopno in premišljeno uvajati v svet raziskovanja ter kako jim pomagati, ne da bi raziskovalno nalogo opravili namesto njih.
Podkast se dotakne izzivov od prvih korakov do končne predstavitve, vloge knjižnic in knjižničarjev ter pomena povratnih informacij in spoprijemanja s frustracijo, ki je naravni del učenja. Epizoda ponuja jasne usmeritve, dobre prakse in premislek o tem, kako otroke opremiti z veščinami, ki jih bodo spremljale vse življenje.
Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
CITATI
dr. Polona Vilar: »Informacijska pismenost se pravzaprav nanaša na kakršnokoli obvladovanje informacij.«
Romana Fekonja: »Vedno ko iščemo odgovor na neko vprašanje, se zgodi ta mini informacijski proces.«
dr. Polona Vilar: »Recepta v resnici ni, zato mi vedno tukaj govorimo o tem, da je potrebno razvijati kritično mišljenje.«
Romana Fekonja: »Zelo pomembna je motivacija. V šolah velikokrat naletimo na umetno ustvarjeno motivacijo in umetno postavljene situacije, ampak veliko bolj učinkovito učenje je takrat, ko pride neko vprašanje ali tema, ki učenca samega zanima.«
Romana Fekonja: »Cilj poučevanja je naučiti procesa iskanja informacij oziroma celotnega procesa informacijske pismenosti.«
dr. Polona Vilar: »Motivacija je ključna in prepogosto na njo pozabimo.«
dr. Polona Vilar: »Ni vedno eno same prave poti do rešitve, v tem je ravno čar.«
dr. Polona Vilar: »Vloga starša je biti neke vrsta podpora, ne pa tisti, ki naredi namesto.«
Romana Fekonja: »Velikokrat je namesto vprašanja staršev ne, kakšna je bila ocena, koliko si dobil, bolje »Kako si se ob tem počutil?« »Ali si zadovoljen s svojim delom?« Kaj bi lahkonaredil drugače?«
POGLAVJA
00:55 – Kaj je informacijska pismenost?
03:50 – Začetek naloge – kako se lotit, kako podpreti otroka?
12:21 – Kako lahko starši pomagajo otroku?
16:43 – Kam po zanesljive vire, informacije?
23:50 – Kako premagati ovire, frustracije?
25:10 – Kako najdeno predstavit?
29:00 – Zaključek in refleksija
32:30 – Zaključne misli
Nedavno smo obeleževali svetovni dan knjige, zato se danes posvečamo temi, ki je za marsikoga zanimiva, a tudi polna vprašanj in skrbi – branju v digitalni dobi. Kako beremo danes? Kaj pomeni »digitalno branje« in ali res spreminja naše bralne navade? Kako se lahko starši in učitelji odzovemo na nove bralne trende, in ali lahko digitalno in klasično branje sobivata?
Z nami sta dva gosta, Igor Saksida, literarni zgodovinar, profesor na Pedagoški in Filozofski fakulteti, avtor številnih priročnikov in znanstvenih del ter Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige, poznavalka založniškega sveta, predvsem področja otroške in mladinske literature.
Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
Scenosled:
01:25 – Bralne navade in spremembe v digitalni dobi
06:40 – Tekmovanje za pozornost mladih
08:49 – Nevidna moč knjig
10:24 – Digitalno in klasično branje – tekmeca ali zaveznika
14:06 – Upad bralne zmožnosti pri mladih
20:00 – Izzivi in priložnosti za prihodnost branja
28:25 – Prihodnost
31:32 – Spodbudne misli
Citati:
Igor Saksida: »Z branjem se dogaja razvoj, tako kot se je to dogajalo v vsej zgodovini.«
Alenka Kepic Mohar: »Uporaba digitalne tehnologije nezavedno spreminja način, kako procesiramo vsebino.«
Alenka Kepic Mohar: »Pomembno je v kateri dobi branja, se privaja tehnologija na kateri beremo.«
Alenka Kepic Mohar: »Knjiga je predmet, s katerim sodeluje celotno telo.«
Alenka Kepic Mohar: »Branje je kognitivno zahtevno dejanje, a je v resnici tisto dejanje, ki nas spreminja, zato ker nas nekako biološko in kognitivno razvija v razmišljujoče posameznike.«
Igor Saksida: »Je nekaj modrosti v tem, da so babice od pamtiveka svojim otročičkom drsele s prstkom po dlani, kajti gibanje + jezik + zvok tega kar pripovedujemo, k čemur prideta še svinčnik in papir, aktivira večji del možganov.«
Igor Saksida: »Branje ni samo stvar šole, branje je po vseh relevantnih opredelitvah definirano kot oblika družbene prakse.«
Igor Saksida: »Kako lahko pričakujemo od otroka, da bo kar tako, na podlagi nekega notranjega izgorevanja, da ne rečem motivacije bral, če ne vidi svoje mame, očeta, ki bere.«
Igor Saksida: »Družinsko branje moramo vzpostaviti kot vrednoto.«
Alenka Kepic Mohar: »Pomembno je, da si starši v tej obilici konkurence preživljanja prostega časa zares vzamejo čas in berejo z otroki.«
Igor Saksida: »Umetna inteligenca ni sovražnica branja in potopljenosti – to je neke vrste pisalni stroj, to je orodje. Umetna inteligenca obdela podatke, ki jih ima na razpolago, zaenkrat v resnici še ni ustvarjalna – že pri prevajanju je vidna razlika – bistveno nam olajša prevod iz angleščine v slovenščino, ker je tehnična, ampak nikoli nebo umetna inteligenca dobro prevedla poezije, ker je to kreativni prenos emocije, misli, konceptov iz ene kulture in jezika v drugega.«
Alenka Kepic Mohar: »Ljudje po svoji naravi hrepenimo po tem, da doživljamo še kaj več kot kar se nam dogaja v resničnosti in knjige so tiste, ki nas vodijo onkraj našega življenja, in to je nekaj, ko človek začne zares brati, se potapljati v vsebino, si dovoliti tudi ta prostor za misel ki vznikne potem, ko nekaj prebereš, je to neko doživetje, ki ga želiš ponavljati in zato postaneš bralec.«
Igor Saksida: »Čas, ki ga boste zamudili, ko svojemu otroku ne boste brali v zgodnjem obdobju, ne bo nikoli več prišel nazaj.«
Alenka Kepic Mohar: »V življenju si je vredno vzeti čas, zato da se upočasni ritem, ki ga narekuje vsakdanjik, in tako kot lahko uživamo ob neki »slow food« večerji predlagam, da je tudi branje, počasno branje, kjer si delimo dobre misli, ki so jih zapisali najboljši ustvarjalci današnjega in preteklega sveta, da je to nekaj, kar v resnici izboljšuje kakovost našega življenja, mu daje to dimenzijo, ki v resnici narekuje tudi smisel bivanja.«
Povezave:
Opis epziode:
V tokratni epizodi podkasta "Digitrajno izobraževanje" se posvetimo pereči temi medvrstniškega nasilja ter načinom, kako ga lahko preprečujemo in nanj ustrezno reagiramo. Debatiramo o akciji #Odpikajmonasilje, ki je v marcu opozarjala na problematiko nasilja med mladimi, in o nedavni publikaciji "Sočutni jezik med mladimi", ki ponuja dragocen vpogled v pomen empatije in konstruktivne komunikacije v vsakdanjem življenju mladih. Do publikacije lahko dostopate tudi prek povezave v opisu tega podkasta.
Z nami sta dva izmed avtorjev te publikacije. Gostimo Mineo Rutar, doktorsko študentko in asistentko na Oddelku za psihologijo in Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, in Mitja Černka, psihologa, soustanovitelja Trenerskega foruma in Inštituta za aplikativne znanosti Maribor. Z nami je tudi študent komunikologije Matej Urbas, ki deli osebno perspektivo o vrstniškem nasilju, digitalnih izzivih in pomenu sočutnega jezika. Skupaj raziskujemo, kako lahko vsi – mladi, starši, učitelji in širša skupnost – prispevamo k bolj vključujočemu in varnemu okolju za mlade.
Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma
Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
Scenosled:
- 01:15 – Medvrstniško nasilje – kako je danes?
- 05:32 – Miti, prepričanja o spletnem nasilju
- 09:47 – Pomembnost podpornega okolja
- 14:17 – Kampanje, iniciative ozaveščanja o spletnem nasilju
- 19:13 – Sočutni jezik med mladimi
- 24:34 – Spodbujanje sočutnega jezika, ovire pri uvajanju tovrstne komunikacije
- 32:15 – Preprečevanje in ukrepanje v primerih nasilja
- 36:26 – Nasveti za starše
Citati:
- Minea Rutar: »V času digitalnega spletnega nasilja je res v polnosti jasno, kako zelo škodljive so lahko besede in hkrati, da smo na spletu veliko bolj neprevidni, veliko hitreje se lahko zgodijo stvari, ki imajo bolj dolgoročne posledice, ker jih ne moremo vzeti nazaj in ni človeka pred nami, ki bi imel reakcijo, na kar smo rekli.«
- Mitja Černko: »Pomembno je zavedanje, tako za starše kot za mlade, kje je naše polje vpliva.«
- Minea Rutar: »Ključne so podporne, na začetku odrasle osebe, kjer lahko mladi najprej se teh veščin sploh učijo.«
- Minea Rutar: »Pomembno je, da imajo otroci občutek, da so tam odgovorne, zrele odrasle osebe, ki so vredne zaupanja, ki se bodo lahko na problem konstruktivno odzvale in ne zapaničarile, bodo pa vzele problem resno in jih bo zanimala stiska mladega človeka.«
- Mitja Černko: »Odrasti pomeni prevzeti odgovornost za lastno vzgojo.«
- Matej Urbas: »Če take kampanje, čeprav se morda kakšnemu najstniku zdi brez veze, ali nekoristno, lahko ukrade tistih pet sekund na feedu, da je ena pozitivna novica v poplavi vseh slabih, se mogoče to ponotranji in ozavesti, da se tudi take stvari dogajajo in se mogoče kdo zamisli nad svojimi dejanji.«
- Minea Rutar: »Sočutni jezik ne reši problema samega, je pa nujen kontekst in osnova, da ga lažje začnemo reševat.«
Uporabne povezave:
- http://isainstitut.si/isa/cap-program-za-preventivo-zlorabe-otrok/
- https://izstekani.net/wp-content/uploads/2013/09/prirocnik-za-ucitelje-3-izdaja-predogled.pdf
- https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2021/varno%20in%20spodbudno%20ucno%20okolje/osnove-sistemskega-pristopa-k-medvrstniskemu-nasilju-in-evalvacija-projekta-nasviz_-prirocnik-1.pdf
- https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2021/varno%20in%20spodbudno%20ucno%20okolje/preventivne-dejavnosti-sistemskega-pristopa-k-medvrstniskemu-nssilju-v-viz_prirocnik-2.pdf
- https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2021/varno%20in%20spodbudno%20ucno%20okolje/obravnavanje-medvrstniskega-nasilja-v-viz_prirocnik-3.pdf
- https://safe.si/gradiva/aplikacije/odklikni-spletno-nasilje
- https://odklikni.enakostspolov.si/
- https://www.zrss.si/stiki-s-prakso/aktualno/varno-spodbudno-ucno-okolje/
- mlad.si/e-katalogi/Socutni_jezik_med_mladimi/
- Discord
- Plurality: The Future of Collaborative Technology and Democracy
Opis epizode:
Ob dnevu varne rabe interneta, ki letos poteka na tematiko umetne inteligence, v tej epizodi raziščemo, kako lahko umetna inteligenca postane koristen pripomoček v izobraževanju, hkrati pa osvetlimo pasti in tveganja, ki jih prinaša njena uporaba.
Pridružita se nam dr. Benjamin Lesjak, strokovnjak na področju prava in informatike, predavatelj Univerze na primorskem in soustanovitelj podjetja Datainfo ter mag. Jankom Harej, učitelj, strokovnjak na področju uvajanja IKT v šole, avtor izobraževanj za učitelje in vodja projektov v SIO. Skozi pogovor skušamo ponuditi rešitve in konkretne nasvete za varno uporabo UI ter poudariti pomembnost sodelovanja med šolami in starši pri vzgoji otrok za kritično rabo tehnologije. Namen epizode je pomagati staršem bolje razumeti, kako UI deluje, kako jo lahko otroci uporabljajo na varen in odgovoren način ter kakšna je njena vloga v sodobnem učenju.
Pri tem gre tudi za širši kontekst digitalnega državljanstva, ki vključuje pravice na spletu, digitalno dobrobit ter odgovorno in etično uporabo tehnologije. Ker gre za pomembno tematiko, so na Ministrstvu podprli pobudo Sveta Evrope za razglasitev letošnjega leta za leto digitalnega državljanstva. Na ta način želijo dodatno okrepiti ozaveščenost o pomenu digitalne pismenosti ter spodbuditi aktivno sodelovanje vseh deležnikov na tem področju.
Citati:
Benjamin Lesjak: »Starši moramo imeti ves čas vpogled, kaj delajo moji otroci, ko je popoldan recimo 3, 4 ure na telefonu – »nekaj se pogovarjam« - ne moremo pustiti otrok, da se »nekaj« pogovarjajo.«
Benjamin Lesjak: »Pri otrocih, ko začnejo uporabljat informacijsko tehnologijo, je pomembno, da smo starši zraven in da počasi prehaja iz nadzora v prevzemanje odgovornosti.«
Janko Harej: »Zavajajoče je razmišljati, da naši mladi poznajo digitalno tehnologijo, poznajo uporabo striktno samo tistih par aplikacij, čim pa se oddaljimo samo malo proč, npr. kako deluje naprava sama, ne vedo, ne znajo osnov.«
Janko Harej: »Obnašajte se v virtualnem svetu tako, kot bi se v realnem – ko se pogovarjate, ali bo šel vaš otrok v določeno hišo, boste šli čez določena pravila, in enako je z vsako aplikacijo. Starši morajo biti zraven v točki, ko bo otrok razmišljal o tem, da bo nekaj uporabil – pojdimo skupaj, pa skupaj potrkajmo na vrata.«
Poglavja:
- 01:08 - Umetna inteligenca - kaj pomeni za izobraževanje?
- 06:27 - Prednosti uporabe umetne inteligence za učenje in poučevanje
- 08:13 - Tveganja in pasti umetne inteligence
- 12:29 - Varnost in etika pri uporabi umetne inteligence
- 19:02 - Spodbujanje rabe umetne inteligence za šolsko rabo
- 22:50 - Entiteta šole
- 26.32 - Varstvo otrokovih osebnih podatkov
- 29:13 - Praktični nasveti za starše
Ne pozabite, znanje je moč, zato ga skupaj množimo in delimo!Vabljeni in vabljene k poslušanju!Za vsa morebitna vprašanja pišite na sdig.mvi@gov.siVsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.Podkast Digitrajno izobraževanje je plod sodelovanja RTV MMC in Službe za digitalizacijo izobraževanja Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in je bil najprej objavljen na MMC RTV SLO.
V najnovejši epizodi podkasta se pogovarja nenavaden par: na umetni inteligenci temelječ pogovorni robot in dr. Igor Pesek, vodja Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Razpravljata o digitalizaciji izobraževanja v slovenskem prostoru, vlogi umetne inteligence pri tem, digitalnih kompetencah in digitalnem razkoraku. Prisluhnite, kaj imata za povedati!Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizmaNačrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
Citati:
Scenosled:
V najnovejši epizodi podkasta Digitrajno izobraževanje raziščemo uporabo mobilnih telefonov v šolah in osvetlimo različne vidike tega vprašanja, ki so v središču izobraževalnih debat tako v Sloveniji kot v tujini. Pogovarjamo se z Matejem Sužnikom, ravnateljem OŠ Juršinci, kjer so prepovedali mobilne telefone, profesorico Majo Vičič Krabonja in dijakinjo Mašo Žlavs o tem, kako mobilni telefoni vplivajo na izobraževalni proces, socialno dinamiko med učenci in njihov vsakdan.
Maja Vičič Krabonja: »Otroke pošpricamo s sredstvom proti klopom, ko jih spustimo v gozd, ker nas je strah, da bi se jim kaj zgodilo, v digitalno džunglo pa jih spustimo brez nadzora, brez varnosti, brez vsega.«
Matej Sužnik: »Tehnologijo smo omejili na šolski prostor, to pa ne pomeni, da je v šolskem procesu ne uporabljamo, še več, smo v enem od eksperimentalnih projektov, kjer ugotavljamo kako digitalne kompetence prenesti na učence, da jo bodo znali uporabljati varno, koristno in tehtno.«
Scenosled:
OPIS:
V šesti epizodi podkasta prisluhnite doc. dr. Špeli Selak, psihologinji, komunikologinji in vodji interdisciplinarne delovne skupine za nekemične zasvojenosti v okviru Programa MIRA na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, in Živi Ahac, magistri socialnega dela, svetovalki in predavateljici ter strokovni sodelavki Logout centra za pomoč pri zasvojenosti z internetom. Gostji spregovorita o Smernicah za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih ter delita dragocene informacije in praktične nasvete, ki so staršem in pedagogom lahko v pomoč pri vzpostavitvi zdravega odnosa mladih do tehnologije.
Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
CITATA:
doc. Dr. Špela Selak: “Vpliv, ki ga ima uporaba digitalnih tehnologij na razvoj in zdravje otrok, je odvisen ne samo od časa uporabe ampak tudi od vsebine, namena in načina uporabe naprave.”
Živa Ahac: “Zelo pomembna je komunikacija, pogovor o nadzoru uporabe telefona, in da starši sproti preverjajo, če je otrok zaobšel omejitev, in da ne obupamo pri tem.”
SCENOSLED:
Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih 0:58 min
Časovne omejitve - starševski nadzor 8:43 min
Pozitivni in negativni vidiki tehnologije 11:10 min
Družinski načrt uporabe zaslonov 12:40 min
Vpliv povečane rabe digitalnih naprav na zdravje 16:50 min
Medsebojna komunikacija mladih 18:53 min
Pomembnost kakovosti vsebin 23:21 min
Konkretni nasveti, primeri za starše 25:38 min
Komunikacija z mladimi 29:41 min
Kam se lahko starši zatečejo po pomoč 31:28 min
POVEZAVE:
Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih: https://online.pubhtml5.com/agha/giyr/ - p=1
Digitalno pametni 2: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje/digitalno-pametni
RTV Živ žav: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje
MIRA – nacionalni program duševnega zdravja: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/pot-do-pomoci/
Logout - družinski načrt uporabe zaslonov: https://www.logout.org/sl/za-druzine/druzinski-nacrt-uporabe-zaslonov/
V peti epizodi podkasta prisluhnite Domnu Kralju (NIJZ) iz platforme #tosemjaz in Urošu Brezovšku (ZPMS), ki bo predstavil Tom telefon. Gosta spregovorita o najpogostejših digitalnih stiskah mladih in delita svoje izkušnje in nasvete o tem, kje in kako lahko mladi sami poiščejo pomoč ter kako lahko starši oziroma skrbniki prepoznajo stiske pri svojih otrocih in kako jim lahko pomagajo najti pravo pomoč.
Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
Citata:
Uroš Brezovšek: “Izolacija otrok od interneta v današnjem svetu več ni mogoča. Otroci rastejo z internetom, z njim se učijo, ampak pomembno je, da stopijo tudi starši v ta korak skupaj z otroki in da se iskreno zanimajo za to, kar otroci počnejo na spletu.”
Domen Kralj: “Zaželena so vprašanja na “K”; ne samo “Ali si v redu?; “Kaj je narobe”, na kar je odgovor samo da ali ne, ampak da vprašamo “Kaj se je kaj danes dogajalo”; “Na kakšen način si preživel dan?”; “Kako boš preživel vikend?”; “Kako se boš učil?” - skratka, da razširjamo zgodbo, ne pa jo zapiramo.
Scenosled:
• Predstavitev Tom telefon in #Tosemjaz 1:00 min
• Teme klicev in sporočil mladih 3:28 min
• Digitalne stiske mladih 6:43 min
• Kako lahko mladi prepoznajo stiske 11:55 min
• Kje lahko mladi najdejo prvo pomoč 16:17 min
• Nerealni ideali lepote 18:06 min
• Preventivni ukrepi 23.30 min
• Predlog za starše, ki želijo spodbuditi mlade k uporabi tovrstnih platform 28:45 min
• Sklepne misli 33:13 min
Povezave:
• Tom telefon: https://e-tom.si/
• #Tosemjaz: https://www.tosemjaz.net/
• Safe.si: https://safe.si/
• Spletno oko: https://www.spletno-oko.si/
• Logout: https://www.logout.org/sl/
• SI-CERT: https://www.cert.si/
• TRACeD: https://www.tracedplatform.si/
• Spletna stran policije: https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/varnost-na-internetu
• Mreža centrov za duševno zdravje otrok & mladostnikov: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/otroci-in-mladostniki/#seznam
• Posvet – center za psihološko svetovanje: https://posvet.org/
V četrtem podkastu v sklopu dneva Evrope in evropskih volitev 9. junija se pogovarjamo o pomembnih vprašanjih o angažiranju otrok in mladih v EU prostoru ter o pomenu ozaveščanja o dezinformacijah med mladimi. Naša gosta, Andrej Miholič in dr. Tilen Gorenšek, delita svoje bogate izkušnje in perspektive na te teme. Skozi pogovor z Andrejem Miholičem spoznamo pristope k motiviranju otrok in mladih ter izvemo, zakaj je njihova aktivna vključenost v evropsko skupnost tako pomembna. Osredotočimo se tudi na problematiko dezinformacij v medijskem prostoru z gostom dr. Tilnom Gorenškom, ki pove, zakaj je pomembno, da se otroci in mladi zavedajo in znajo prepoznati dezinformacije. Skozi izkušnje naših gostov predebatiramo uspešne pristope, izzive in strategije za spodbujanje aktivnega sodelovanja mladih v družbi ter razvijanje kritičnega mišljenja v dobi informacijskega preobilja.
Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
SCENOSLED:
Omenjeni projekti z Jožetom Robežnikom:
• Uporabi svoj glas na evropskih volitvah. Da se!
https://youtube.com/playlist?list=PL9TEO57jr6fwK7o2GhNmA19xH2QgbVCP&si=LoDz4JVu5wMIlSSY
• Zelena Eureka
https://youtube.com/playlist?list=PL9TEO57jr6foTe6iPdi_RuMQqV_K6XdI&si=J2nwWm8XxYZtlCeV
• Eureka
https://youtube.com/playlist?list=PL-9TEO57jr6cnV5RV5zGnNoTYZA6ZWaa_&si=NUvJyB6t7RVJY0zw
• Jože dEUbatira
https://youtube.com/playlist?list=PL-9TEO57jr6dSQmmKYVZZaoxgTwcYcNyF&si=ZfbIS5DCJlO4GnUp
Povezava do institucionalnega dokumentarca, s katerim pozivajo na evropske volitve:
https://youtu.be/pqSZHUtDewQ?si=isK7CFyeuv2oN-Av
Playlista Evropskega parlamenta za dezinformacije:
• Kako deluje Evropski parlament (serija animiranih videov)
https://youtube.com/playlist?list=PL-9TEO57jr6dek_eBRf6Exqv5BhAQ5Eky&si=fkf0GFsJJ5wE4bhZ
• Kako deluje EU
https://youtube.com/playlist?list=PL-9TEO57jr6e62LtwbNod8xviSkL3yCFN&si=VW8kvhCjUSWhLpq_
• Kaj so prednosti EU
https://youtube.com/playlist?list=PL-9TEO57jr6ch-A3C8kZctlIXaAyhm32B&si=PoVadRMoiYJfiwQv
Povezava do EU stripa Moč Evrope:
V tretji epizodi podkasta Digitrajno izobraževanje raziskujemo in se pogovarjamo, kako lahko podpremo otroke pri učenju v digitalnem svetu. Odpravljamo se v svet e-učbenikov in razmišljamo, kako tehnologija vpliva na učenje. S pomočjo strokovnjakov dr. Alenke Lipovec in Kristijana Perčiča razpravljamo, kako lahko učitelji in starši opolnomočijo otroke za učinkovito učenje tudi z digitalnimi učnimi viri. Ne zamudite zanimive in poučne epizode!
Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
CITATA:
Kristijan Perčič: »Z elementi igrifikacije bi lahko izboljšali oziroma dosegli, da se otroci zasvojijo z učenjem, ne le igricami.«
Alenka Lipovec: »Starši naj bi z vzgledom pokazali, kako se stvari s tehnologijo počnejo – če mene otroci vidijo, kako celo popoldne brskam po TikToku, je to seveda slabše, kot če me vidijo, da poslušam nek pameten podkast ali berem knjigo.«
Vpliv tehnologije na učenje – 2:52 min
Vloga (e-)Učbenika v učnem procesu – 5:35 min
Kako nastane e-Učbenik? – 13:24 min
Vloga uporabe umetne inteligence za učenje – 16:42 min
Kako se e-Učbenik uporablja, da podpre učenje? Kaj lahko naredimo starši, učitelji in kaj lahko naredijo učenci sami? – 23:21 min
Kaj pa če ne bi bilo e-Učbenikov? – 29:45 min
Digitalna zasvojenost – 33:42 min
V današnjem podkastu bomo raziskali svet digitalnega izobraževanja skozi pogled izkušenih učiteljev. Z nami sta dr. Uroš Ocepek, profesor na srednji šoli, in Nina Jelen, učiteljica petega razreda na osnovni šoli. Z nami se bosta pogovarjala o tem, kako tehnologija spreminja in izboljšuje učno izkušnjo v razredu. Dotaknili se bomo koristi uporabe digitalnih naprav pri poučevanju, izzivov, s katerimi se soočajo učitelji, ter pomena digitalne pismenosti in varnosti za današnje otroke. Skozi njune bogate izkušnje bomo odkrivali priložnosti, ki jih prinaša digitalno izobraževanje, in prisluhnili primerom dobre integracije tehnologije v učni proces.
Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
Časosled:
V mesecu varne rabe interneta smo pripravili podkast »Varno spletovanje: skupaj proti spletnemu nasilju pri otrocih in mladostnikih«.
V podkastu sta z nami Marko Puschner, strokovnjak iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, in Đulijana Juričić, ravnateljica Osnovne šole Trnovo. Na primerih iz prakse spoznamo aktualne izzive in predloge, kako lahko z zgledom, sodelovanjem in ozaveščanjem zmanjšamo problematiko in možne rešitve ter kam se starši lahko obrnejo po pomoč.
Ne pozabite, znanje je moč, zato ga skupaj množimo in delimo!
Vabljeni in vabljene k poslušanju!
Za vsa morebitna vprašanja smo vam na voljo na e-poštnem naslovu sdig.mvi@gov.si
Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
Časosled:
01:35 Kaj je spletno nasilje in vrste spletnega nasilja
05:10 Odraz spletnega nasilja v šolskih klopeh in medvrstniških odnosih
7:21 Vloga informiranja učiteljev
10:18 Dojemanje spletnega nasilja pri mladih
15:42 Nasilje na spletu in v šoli
18:53 Konkretni nasveti
22:35 Dojemanje nasilja
23:16 Kako lahko starši in šola sodelujejo
30:26 Kaj storiti, ko je otrok žrtev/povzročitelj
36:15 Kje lahko starši dobijo več informacij
38:56 Vpliv spletnih vplivnežev
48:33 Prihodnost, vloga šole, nova orodja
Omenjeno v epizodi:
Priročnik: Spletno nasilje: prepoznavanje, obvladovanje in ukrepanje | safe.si
Logout.org / Center pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta