Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Dan 1,1-6.8-20 Psalm: DanD 3,52-56 Evangelij: Lk 21,1-4 Vrstica iz evangelija: »In je rekel: 'Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi.'« (Lk 21,3) Berilo (Dan 1,1-6.8-20) Tretje leto vladanja Judovega kralja Joakima je prišel pred Jeruzalem babilonski kralj Nabuhodónozor in mesto oblegal. Gospod mu je dal v roke kralja Joakima in del posod božjega templja. Prepeljal jih je v deželo Senaar, v tempelj svojih bogov; posode je dal v zakladnico svojih bogov. Kralj je ukazal Asfenezu, načelniku svojih dvorjanov, naj pripelje izmed Izraelovih sinov kraljevega ali plemenitega rodú mladeniče brez vsakršnega madeža, lepe postave, vešče v vsaki modrosti, bogate z znanjem in bistre pameti, ki bi bili sposobni za službo v kraljevi palači, in jih dá poučiti v pisavi in jeziku Kaldejcev. Kralj jim je določil vsakdanji obrok kraljevih jedi in vina, ki ga je sam pil, in ukazal, naj jih izobražujejo tri leta, potem pa naj stopijo v kraljevsko službo. Bili pa so med njimi izmed Judovih sinov: Daniel, Ananija, Misael in Azarija. Daniel je sklenil v svojem srcu, da se ne bo skrunil s kraljevo jedjo, ne z njegovim vinom. Prosil je torej kneza dvorjanov, naj mu dovoli, da se mu ne bo treba skruniti. Bog je storil, da je Daniel našel milost in usmiljenje pred njim. Vendar je knez dvorjanov rekel Danielu: »Bojim se svojega gospoda kralja, ki vam je določil jed in pijačo; kajti zakaj naj vidi, da so vaši obrazi medlejši ko drugih mladeničev vaše starosti? Tako bi bili krivi, če zapade moja glava kralju.« Tedaj je Daniel prosil nadzornika, ki ga je knez dvorjanov postavil nad Daniela, Ananija, Misaela in Azarija: »Poskusi, prosim, deset dni s svojimi služabniki! Naj nam dajo jesti sočivja in piti vode. Potem si oglej naše obraze in obraze mladeničev, ki uživajo kraljevo jed, in kakor boš videl, tako stôri s svojimi služabniki!« Poslušal jih je v tej reči in jih preskušal deset dni. Po desetih dneh so bili videti lepši in bolj rejeni ko vsi mladeniči, ki so uživali kraljevo jed. Nato jim je nadzornik odvzel jed in vino, ki naj bi ga pili, in jim dajal le sočivja. Bog pa je dal tem štirim mladeničem znanje in razumnost za vsakršno pismenstvo in modrost. Daniel je bil povrh izveden v videnju in v sanjah vsakršne vrste. Ko so torej minili dnevi, po katerih je kralj določil, naj jih pripeljejo, jih je knez dvorjanov privedel pred Nabuhodónozorja. Kralj se je pogovarjal z njimi; nihče med njimi se ni izkazal tako kakor Daniel, Ananija, Misael in Azarija; zato so smeli stopiti v kraljevo službo. V vseh rečeh, ki so terjale modrost in razumnost, je kralj ugotovil pri vseh vprašanjih, da desetkrat prekašajo vse modre in vedeževalce, ki so bili po vsej njegovi deželi. Psalm (DanD 3,52-56) Odpev: Hvalevreden in veličasten na veke. Slavljen si, Gospod, Bog naših očetov, hvalevreden in veličasten na veke. Slavljeno je tvoje sveto veličastno ime, hvalevredno in veličastno na veke. Hvalevreden in veličasten na veke. Slavljen si v svojem svetem veličastnem templju, hvalevreden in veličasten na veke. Slavljen si na svojem kraljevem prestolu, hvalevreden in veličasten na veke. Hvalevreden in veličasten na veke. Slavljen si, ki prestoluješ nad kerubi, hvalevreden in veličasten na veke. Slavljen si nad nebesnim obokom, hvalevreden in veličasten na veke. Hvalevreden in veličasten na veke. Evangelij (Lk 21,1-4) Tisti čas se je Jezus v templju ozrl in videl bogatine, ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico. Videl je pa tudi neko siromašno vdovo, ko je devala vanjo dva novčiča, in rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več ko vsi; kajti vsi ti so Bogu v dar vrgli od svojega obilja, ona pa je od svojega uboštva vrgla vse, kar je imela za živež.«

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: 2 Sam 5,1-3 Psalm: Ps 122,1-5 2. berilo: Kol 1,12-20 Evangelij: Lk 23,35-43 Vrstica iz evangelija: »In govoril je: 'Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!'« (Lk 23,42) 1. berilo (2 Sam 5,1-3) Tiste dni so prišli vsi Izraelovi rodovi k Davidu v Hebrón in rekli: »Glej, tvoja kost smo in tvoje meso. Že prej, ko je bil Savel kralj čez nas, si ti vodil Izraela na vojsko in nazaj. Tebi je Gospod rekel: ›Ti boš pasel moje ljudstvo Izraela in boš vladar čez Izraela.‹« Vsi Izraelovi starešine so prišli h kralju v Hebrón in kralj David je v Hebrónu sklenil z njimi zavezo pred Gospodom. Mazilili so Davida za kralja čez Izraela. Psalm (Ps 122,1-5) Odpev: V Gospodovo hišo pojdemo veseli. Razvesélil sem se, ko so mi rekli: »V hišo Gospodovo pojdemo.« Naše noge so se ustavile ob tvojih vratih, Jeruzalem. V Gospodovo hišo pojdemo veseli. Tja se vzpenjajo rodovi, Gospodovi rodovi; tam pričuje Izrael in slavi ime Gospodovo. Zares, tam so postavljeni sodni stoli, stoli Davidove hiše. V Gospodovo hišo pojdemo veseli. 2. berilo (Kol 1,12-20) Bratje in sestre, z veseljem se zahvaljujemo Očetu, ki vas je usposobil za delež svetih v svetlobi. On nas je namreč iztrgal iz oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo svojega ljubljenega Sina, v katerem imamo odrešenje, odpuščanje grehov. On je podoba nevidnega Boga, prvorojenec vsega stvarstva; v njem je namreč bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, tako prestóli kakor gospostva, tako vladarstva kakor oblasti. Vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj. On je obstajal pred vsemi stvarmi in v njem je utemeljeno vse in on je glava telesa, to je Cerkve. On je začetek, prvorojenec med mrtvimi, tako da je postal prvi med vsemi stvarmi. Bog je namreč hôtel, da se je v njem naselila vsa polnost in da je po njem s seboj spravil vse stvarstvo. S krvjo njegovega križa je namreč pomíril, kar je na zemlji in kar je v nebesih. Evangelij (Lk 23,35-43) Tisti čas so se voditelji ljudstva norčevali iz Jezusa in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« Nad njim je bil tudi napis: ›Ta je judovski kralj.‹ Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in mu govóril: »Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!« Drugi pa mu je odgovóril in ga svaril: »Ali se ne bojiš Boga, saj te je zadela enaka obsodba? In naju po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila; ta pa ni stóril nič hudega.« In govóril je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« In on mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 1 Mkb 6,1-13 Psalm: Ps 9,2-3.4.6.16.19 Evangelij: Lk 20,27-40 Vrstica iz evangelija: »Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo.« (Lk 20,38) Berilo (1 Mkb 6,1-13) Ko je kralj Antioh hodil po goratih deželah, je slišal, da je v perzijski Elimaidi mesto, slavno po bogastvu, srebru in zlatu. V njem da je zelo bogato svetišče; tam da so zlate opreme, oklepi in orožje, kar je tam pustil makedonski kralj, Filipov sin Aleksander, ki je zavladal kot prvi izmed Grkov. Prišel je in skušal mesto zavzeti in opleniti, pa ga ni mogel, ker so meščani zvedeli o tem naklepu. Vzdignili so se v boj zoper njega, tako da je pobegnil in z veliko žalostjo odrinil od tam, da bi se vrnil v Babilon. Tedaj mu je prišel nekdo v Perzijo sporočat, da so bile poražene vojske, ki so odšle v Judovo deželo. Lizija da je šel na čelu močne vojske, pa so ga Judje premagali, in se okrepili z orožjem, vojnimi krdeli in obilnim plenom, ki so ga odvzeli vojskam, katere so pobili. Da so tudi porušili mališki žrtvenik, ki ga je postavil na oltarju v Jeruzalemu, in da so svetišče kakor prej obdali z visokimi zidovi, prav tako tudi mesto Betsuro. Ko je kralj to slišal, se je ustrašil in zelo razburil. Zgrudil se je na ležišče in od žalosti zbolel, ker se mu ni zgodilo, kakor je želel. Ostal je tam več dni, ker se ga je vedno znova lotevala otožnost; mislil je, da bo umrl. Tedaj je poklical vse svoje prijatelje in jim rekel: »Spanje je zbežalo od mojih oči in srce mi je upadlo od skrbi. Dejal sem sam pri sebi: ,V kakšno stisko sem prišel in v kako veliko potrtost, ki me zdaj spreletava! Bil sem spoštovan in priljubljen, dokler sem vladal.' Zdaj pa se spominjam hudega, kar sem storil v Jeruzalemu; vzel sem vse zlate in srebrne posode, ki so bile v njem, in poslal vojske, da bi brez vzroka iztrebile Judove prebivalce. Zdaj vem, da me je zaradi tega zadela ta nesreča. Glejte, v veliki žalosti umiram v tuji deželi.« Psalm (Ps 9,2-3.4.6.16.19) Odpev: Veselil se bom tvojega zveličanja. Gospod, slavil te bom z vsem srcem, oznanjeval bom vsa tvoja čudovita dela, veselil se nad teboj in radoval, opeval tvoje ime, Najvišji! Veselil se bom tvojega zveličanja. Ker so se moji sovražniki umaknili, padli so pred teboj in se pogubili. Ugnal si narode, brezbožne uničil, izbrisal si njihovo ime na veke. Veselil se bom tvojega zveličanja. V zanko, ki so jo skrivaj nastavili, se je ujela noga nevernih. Ubožec ne bo pozabljen za vselej, zaupanje bednih ne izgine na veke. Veselil se bom tvojega zveličanja. Evangelij (Lk 20,27-40) Tisti čas so prišli nekateri izmed saducejev, ki pravijo, da ni vstajenja, in so Jezusa vprašali: »Učenik, Mojzes nam je zapisal: ,Če komu umrje brat, ki je oženjen, pa je brez otrok, naj vzame ženo njegov brat in obudi zarod svojemu bratu.' Bilo je pa sedem bratov. Prvi se je oženil, pa je umrl brez otrok. In vzel jo je drugi in tretji, prav tako pa tudi vsi sedmeri in niso zapustili otrok in so pomrli. Za vsemi je umrla tudi žena. Katerega izmed njih bo ob vstajenju torej žena? Kajti za ženo jo je imelo vseh sedem.« Jezus jim je odgovoril: »Otroci tega veka se ženijo in možijo; tisti pa, ki bodo vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ženili in ne možile, zakaj tudi umreti ne bodo mogli več; enaki so namreč angelom in so božji otroci, ker so otroci vstajenja. Da pa umrli vstajajo, je tudi Mojzes pokazal v zgodbi o grmu, ko Gospoda imenuje ,Boga Abrahamovega in Boga Izakovega in Boga Jakobovega'; ni pa Bog mrtvih, ampak živih, zakaj njemu vsi živijo.« Oglasili pa so se nekateri izmed pismoukov in so rekli: »Učenik, dobro si povedal.« In nič več si ga niso upali vpraševati.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 1 Mkb 4,36-37.52-59 Psalm: 1 Krn 29,10-12 Evangelij: Lk 19,45-48 Vrstica iz evangelija: »Vendar niso našli načina, da bi mu kaj storili, kajti vse ljudstvo se ga je oklepalo, ko ga je poslušalo« (Lk 19,48) Berilo (1 Mkb 4,36-37.52-59) Tedaj so Juda Makabejec in njegovi bratje rekli: »Glejte, naši sovražniki so uničeni. Pojdimo gor, da očistimo svetišče in ga posvetimo!« In zbrala se je vojska in šli so na Sionsko goro. Navsezgodaj petindvajsetega dne v devetem mesecu – to je mesec kaslev – 148. leta so vstali in opravili daritev po postavi na novem žgalnem oltarju, ki so ga bili postavili. Ob istem času in na isti dan, ko so ga pogani oskrunili, je bil posvečen s pesmimi, citrami, plunkami in cimbali. Vse ljudstvo je padlo na obraz: molili so in slavili nebesa, ki so jim naklonila srečo. Osem dni so obhajali posvetitev oltarja, z veseljem prinašali žgalne daritve ter darovali mirovne in hvalne daritve. Tempeljsko pročelje so okrasili z zlatimi venci in ščitki, obnovili vrata in sobe in napravili v njih vrata. Bilo je torej zelo veliko veselje med ljudstvom, ker so odpravili sramoto poganov. Juda in njegovi bratje in vsa izraelska občina so sklenili, da se obhajajo dnevi posvetitve oltarja v svojem času leto za letom osem dni od petindvajsetega dneva meseca kasleva z radostjo in veseljem. Psalm (1 Krn 29,10-12) Odpev: Slavimo tvoje veličastvo. Hvaljen bodi Gospod, Bog našega očeta Izraela, od vekov na veke! Slavimo tvoje veličastvo. Tvoja je velikost in moč, čast in slava in veličastvo. Tvoje je vse, kar je v nebesih in na zemlji. Slavimo tvoje veličastvo. Tvoje je gospostvo, ti se dvigaš kot gospod nad vse. Od tebe prihaja bogastvo in slava. Slavimo tvoje veličastvo. Ti gospoduješ nad vsem. V tvoji roki je moč in oblast, ti moreš narediti vse veliko in močno. Slavimo tvoje veličastvo. Evangelij (Lk 19,45-48) Tisti čas je Jezus stopil v tempelj in začel izganjati tiste, ki so prodajali in jim govoril: »Pisano je: ›Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo.‹« In učil je vsak dan v templju. Veliki duhovniki in pismouki in ljudski prvaki so ga skušali umoriti, pa niso mogli najti, kaj bi storili. Zakaj vse ljudstvo se ga je oklepalo in ga poslušalo.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 1 Mkb 2,15-29 Psalm: Ps 50,1-2.5-6.14-15 Evangelij: Lk 19,41-44 Vrstica iz evangelija: »Rekel je: 'O, da bi tudi ti na ta dan spoznalo, kaj ti prinaša mir, takó pa je prikrito tvojim očem.'« (Lk 19,42) Berilo (1 Mkb 2,15-29) V mesto Modin so prišli kraljevi poslanci, ki so silili k odpadu, da bi namreč ljudje darovali malikom. In mnogi izmed Izraelcev so prestopili k njim. Matatija in njegovi sinovi pa so se zbrali. Kraljevi poslanci so začeli govoriti Matatiju: »Ugleden in vpliven dostojanstvenik si v tem mestu in obdarjen s sinovi in brati. Pristopi zdaj prvi in stôri, kar naroča kralj, kakor so storila vsa ljudstva in judje in kateri so ostali v Jeruzalemu. Potem boste ti in tvoji sinovi med kraljevimi prijatelji in ti in tvoji sinovi boste obdarovani s srebrom, zlatom in mnogimi darili.« Matatija pa je odvrnil in rekel z dvignjenim glasom: »Če ga poslušajo vsa ljudstva, ki so v območju kraljeve oblasti, da vsak odpade od vere svojih očetov in rajši izvoli njegove zapovedi, bomo jaz in moji sinovi in moji bratje živeli v zavezi naših očetov. Bog varuj, da bi zapustili postavo in zapovedi! Kraljevemu ukazu ne bomo pokorni in od svoje vere ne bomo odstopili ne na desno ne na levo.« Ko pa je nehal govoriti, je pristopil neki Jud, da bi pred očmi vseh daroval na oltarju v Modinu, kakor je kralj ukazal. Ko je Matatija to videl, se je razvnel in se je ves stresel; po pravici ogorčen je planil nanj in ga zabodel pri oltarju. Tudi kraljevega uradnika, ki je silil darovati, je hkrati ubil in oltar razdejal. Gorel je za postavo, [kakor Finess proti Zambriju.] Nato je Matatija v mestu zavpil z močnim glasom: »Kdor koli je vnet za postavo in se drži zaveze, naj gre za menoj!« In zbežal je sam in njegovi sinovi v gore; zapustili so vse, kar so imeli v mestu. Tedaj so mnogi, ki so iskali pravico in pravičnost, odšli v puščavo in se tam naselili. Psalm (Ps 50,1-2.5-6.14-15) Odpev: Kdor prav dela, bo videl Božje zveličanje. Gospod Bog je spregovoril in poklical zemljo od sončnega vzhoda do zahoda. S Siona se je Bog zasvetil: naš Bog prihaja in ne molči. Kdor prav dela, bo videl Božje zveličanje. Ko bi bil lačen, bi ne pravil tebi: moj je namreč svet in kar ga napolnjuje. Mar jem meso volov ali pijem kri kozlov? Kdor prav dela, bo videl Božje zveličanje. Daruj Bogu hvalno daritev in spolnjuj Najvišjemu svoje zaobljube! Kliči me ob dnevu stiske: rešil te bom in ti me boš častil! Kdor prav dela, bo videl Božje zveličanje. Evangelij (Lk 19,41-44) Ko se je Jezus približal Jeruzalemu in je zagledal mesto, se je zjokal nad njim in rekel: »O da bi bilo spoznalo tudi ti na ta svoj dan, kaj ti je v mir! Tako pa je skrito pred tvojimi očmi. Zakaj prišli bodo dnevi nadte, ko te bodo tvoji sovražniki obdali z nasipom in te oblegali in stiskali od vseh strani; in v tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 2 Mkb 7,1.20-31 Psalm: Ps 17,1.5-6.8.15 Evangelij: Lk 19,11-28 Vrstica iz evangelija: »In rekel mu je: ›Prav, dobri služabnik, ker si bil v malem zvest, imej oblast nad desetimi mesti‹.« (Lk 19,17) Berilo (2 Mkb 7,1.20-31) Tiste dni so prijeli sedem bratov z materjo vred. Kralj jih je ukazal z biči in jermeni biti in tako prisiliti, da bi jedli prepovedano svinjsko meso. Neizmerno čudovita in slavnega spomina je vredna mati, ki je videla, kako je v času enega dne umrlo sedem sinov. Pogumno je to prenesla, ker je upala v Gospoda. Vsakega izmed njih je v materinem jeziku spodbujala, polna plemenitega mišljenja. Žensko nrav je krepila z moško srčnostjo in jim govorila: »Ne vem, kako ste zaživeli v mojem telesu; tudi vam nisem jaz dala duha in življenja in nobenemu med vami nisem jaz sklenila prvin. Potemtakem je Stvarnik svetá ustvaril človeka, kakor je začetnik vsega, kar je. V svojem usmiljenju vam bo zopet dal duha in življenje, ker zdaj sami sebe prezirate zaradi njegovih postav.« Kralj Antioh pa je mislil, da ga zaničuje, in domneval, da govori sramotilno. Ko je ostal še najmlajši, ga je ne le z besedami pregovarjal, ampak se hkrati s prisego zavezal, da ga bo obogatil in osrečil, ako odpade od očetnih postav, ter ga imel za prijatelja in mu poveril državne službe. Ker se mladenič ni prav nič zmenil za to, je kralj poklical mater in ji prigovarjal, naj mladeniču svetuje, da se reši. Ko ji je že dosti prigovarjal, je sprejela, da sina pregovori. Sklonila se je k njemu in v zasmeh krutemu trinogu je v materinem jeziku takole rekla: »Sin, usmili se me, ki sem te devet mesecev nosila pod srcem in te tri leta dojila, te negovala, vzgajala in hranila do te dobe. Prosim te, otrok, ozri se v nebo in na zemljo in poglej vse, kar je na njih, in pomisli, da jih je Bog iz nič ustvaril in da je tudi človeški rod tako nastal! Ne boj se tega rablja, ampak bodi vreden svojih bratov! Sprejmi smrt, da te ob času usmiljenja s tvojimi brati zopet najdem!« Ko je še tako govorila, je mladenič rekel: »Kaj čakate? Ne ubogam kraljevega povelja, marveč sem pokoren povelju postave, ki jo je Mojzes dal našim očetom. Ti, ki si povzročitelj vsega zla zoper Hebrejce, pa ne boš ubežal Božjim rokam.« Psalm (Ps 17,1.5-6.8.15) Odpev: Gospod, nasičen bom, ko bo zasijala tvoja slava. Čuj, Gospod, pravično pravdo, čuj moje vpitje, poslušaj mojo molitev, na mojih ustnicah ni zvijače! Gospod, nasičen bom, ko bo zasijala tvoja slava. Moj korak se je držal tvoje steze, niso klecale moje noge. Kličem k tebi, o Bog, da me uslišiš; nagni k meni svoje uho in me poslušaj. Gospod, nasičen bom, ko bo zasijala tvoja slava. Skrij me v senci svojih peruti in v tvoji pravičnosti bom gledal tvoje obličje; se nasičeval, ko se zbudim, s tvojo podobo. Gospod, nasičen bom, ko bo zasijala tvoja slava. Evangelij (Lk 19,11-28) V Jerihi je Jezus pripovedoval priliko, ker je bil blizu Jeruzalema in so ljudje mislili, da se bo Božje kraljestvo takoj razodelo: »Neki človek plemenitega rodu je šel v daljno deželo, da bi zase pridobil kraljevsko oblast in se vrnil. Poklical je pa svojih deset služabnikov in jim dal deset min (zlatnikov) ter jim rekel: ›Trgujte, dokler ne pridem.‹ Njegovi podaniki pa so ga sovražili in so poslali za njim poslance, ki naj bi sporočili: ›Nočemo, da bi ta zavladal nad nami.‹ Zgodilo pa se je, da je dobil kraljevsko oblast in se vrnil; velel je poklicati tiste služabnike, katerim je bil dal denar, da bi zvedel, koliko so pritržili. Prišel je prvi in rekel: ›Gospod, tvoj zlatnik jih je pridobil deset.‹ ›Prav, dobri in zvesti služabnik,‹ mu je rekel; ›ker si bil v malem zvest, imej oblast nad desetimi mesti.‹ In prišel je drugi ter rekel: ›Tvoj zlatnik, gospod, jih je pridobil pet.‹ Rekel je tudi temu: ›Tudi ti bodi nad petimi mesti.‹ Zopet drug je prišel in rekel: ›Glej, gospod, tu je tvoj zlatnik, ki sem ga imel shranjenega v prtiču; bal sem se te namreč, ker si strog človek: dvigaš, česar nisi vložil, in žanješ, česar nisi vsejal.‹ ›Iz tvojih ust te sodim, malopridni služabnik,‹ mu reče; ›vedel si, da sem strog človek, ki dvigam, česar nisem vložil, in žanjem, česar nisem vsejal. Zakaj torej nisi dal mojega denarja v menjalnico in bi ga jaz po vrnitvi izterjal z obresti?‹ In rekel je zraven stoječim: ›Vzemite mu zlatnik in ga dajte temu, ki jih ima deset.‹ In rekli so mu: ›Gospod, ima jih že deset.‹ Povem vam: Vsakemu, kdor ima, se mu bo dalo; tistemu, ki nima, pa se bo vzelo še to, kar ima. Tiste moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi bil jaz nad njimi kralj, pa pripeljite semkaj ter jih vpričo mene posekajte.« Po teh besedah je šel Jezus dalje na poti v Jeruzalem.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 2 Mkb 6,18-31 Psalm: Ps 3,2-3.4-5.6-8 Evangelij: Lk 19,1-10 Vrstica iz evangelija: »Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, kajti moral bi iti tam mimo« (Lk 19,4) Berilo (2 Mkb 6,18-31) Tiste dni so Eleázarja, izmed najodličnejših pismoukov, že priletnega moža, častitljivega obraza, z razklenjenimi usti silili jesti svinjsko meso. Toda ta je rajši izvolil slavno smrt, ko sramotno življenje ter prostovoljno šel k natezalnici, potem, ko ga je izpljunil. Tako se je spodobilo nastopati tistim, ki so stanovitno odklanjali, česar niso smeli jesti, četudi bi silila ljubezen do življenja. Nadzorniki pri protipostavnih daritvenih obredih so moža od davnaj poznali; zato so ga vzeli stran in mu prigovarjali, naj si da prinesti mesa, ki ga sme uživati in ki bi si ga sam pripravil. Potem naj se dela, kakor bi jedel po kraljevem povelju darovano meso. Če to stori, se bo rešil smrti in bodo z njim zaradi starega prijateljstva z njimi obzirno ravnali. On pa je storil plemenit sklep, vreden njegove dobe in ugleda, pristojnega starosti, blágo pridobljenega sijaja njegovih sivih las in vzornega življenja od mladih nog, še bolj pa v soglasju s svetimi, od Boga danimi postavami. Hitro se je izjavil in rekel, naj ga raje pošljejo v smrt: »Naši starosti se hlimba ne spodobi; sicer bi veliko mladeničev mislilo, da je devetdesetletni Eleazar prestopil k tuji veri. Tako bi jaz tudi nje zapeljal zaradi svoje hlimbe in zaradi kratkega in minljivega življenja, svoji starosti pa nakopal zaničevanje in sramoto. Četudi se zdaj rešim človeške muke, rokam Vsemogočnega ne ubežim ne živ ne mrtev. Zato zdaj pogumno dam življenje in se izkažem vrednega starosti. Mladim pa zapuščam plemenit zgled, da bodo s pogumom in navdušenjem lepo umirali za častitljive in svete postave.« Toliko je rekel in takoj šel k natezalnici. Ti, ki so ga gnali, pa so malo prej izkazano naklonjenost spremenili v sovraštvo, ker so se jim povedane besede zdele blaznost. Ko je bil na tem, da pod udarci umrje, je vzdihnil: »Gospodu, ki ima sveto spoznanje, je znano, da bi se mogel rešiti smrti, pa bičan trpim na telesu krute bolečine, a v duši iz strahu pred njim to rad trpim.« Tako je torej ta umrl in zapustil ne samo mladeničem, ampak tudi večini ljudstva s svojo smrtjo zgled plemenitosti in spomenik nravne velikosti. Psalm (Ps 3,2-3.4-5.6-8) Odpev: Gospod me podpira. Kako so se namnožili, ki me stiskajo! Mnogi vstajajo zoper mene, mnogo jih je, ki govorijo o meni: »Zanj pri Bogu ni več rešitve!« Gospod me podpira. Ti, Gospod, pa si moj ščit, moja slava, ti mi dvigaš glavo. Glasno sem klical h Gospodu in me je uslišal s svoje svete gore. Gospod me podpira. Legel sem in zaspal; vstal sem, ker me Gospod podpira. Ne bojim se tisočev ljudstva, ki se naokrog postavljajo zoper mene. Gospod me podpira. Evangelij (Lk 19,1-10) Tisti čas je Jezus prišel v Jeriho in šel skozi mesto. In glej, bil je neki mož, Zahej po imenu, ki je bil višji cestninar in bogat. Želel je videti Jezusa, kdo je, pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. Tekel je torej dalje in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, zakaj tam je moral iti mimo. Ko je Jezus prišel na ono mesto, je pogledal gor in mu rekel: »Zahej, stopi hitro dol; danes moram ostati v tvoji hiši.« In stopil je hitro dol in ga z veseljem sprejel. Ko so to videli, so vsi godrnjali, češ: »Ustavil se je pri grešnem človeku.« Zahej pa je stopil pred Gospoda in rekel: »Glej, Gospod, polovico svojega imetja dam ubogim in, ako sem koga v čem prevaral, povrnem četverno.« Jezus mu je rekel: »Danes je v tej hiši prišlo zveličanje, ker je tudi on Abrahamov sin. Sin človekov je namreč prišel iskat in zveličat, kar je izgubljenega.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: 1 Mkb 1,10-15.41-43.54-57.62-64 Psalm: Ps 119,53.61.134.150.155.158 Evangelij: Lk 18,35-43 Vrstica iz evangelija: »Tisti, ki so hodili spredaj, so ga grajali, naj umolkne; on pa je še bolj vpil: 'Davidov sin, usmili se me!'« (Lk 18,39) Berilo (1 Mkb 1,10-15.41-43.54-57.62-64) Za kraljem Aleksandrom je pognala grešna korenina Antioh Epifán, sin kralja Antioha; poprej je bil talec v Rimu, zavladal pa je v 137. letu grškega kraljestva. Tisti čas so iz Izraela izšli brezbožni sinovi, ki so mnoge pregovorili z besedami: »Pojdimo in sklenimo zavezo z neverniki, ki so okrog nas; zakaj odkar smo se od njih ločili, nas je zadelo mnogo hudega!« Ta predlog jim je ugajal. Nekateri izmed ljudstva so bili pripravljeni iti h kralju, in dal jim je oblast uvesti navade nevernikov. Sezidali so v Jeruzalemu telovadnico po poganskem običaju, odstranili so si sledove obreze, odpadli od svete zaveze, se zvezali s pogani in se prodali, da so delali húdo. Tedaj je kralj Antioh pisal vsemu svojemu ljudstvu, naj bodo vsi en narod in naj sleherni zapusti svoje običaje. Vsa ljudstva so se vdala kraljevemu ukazu. Celo mnogim Izraelcem je bilo všeč njihovo bogočastje: darovali so malikom in skrunili soboto. Petnajstega dne meseca kásleva v 145 letu so postavili gnusobo opustošenja (mališki žrtvenik) na oltarju. Tudi v Judovih mestih naokrog so postavili oltarje. Pri hišnih vratih in na ulicah so zažigali kadilo. Knjige postave, ki so jih našli, so raztrgali in sežgali. Kjer se je pri kom našla knjiga zaveze, in če je kdo ravnal po postavi, ga je kraljev ukaz obsodil na smrt. Toda mnogi v Izraelu so ostali stanovitni in trdni pri sklepu, da ne bodo uživali nečistih jedi. Raje so hoteli v smrt, kakor, da bi se omadeževali z jedmi in oskrunili sveto zavezo, in so umrli. Silno huda kazen je pritiskala Izraela. Psalm (Ps 119,53.61.134.150.155.158) Odpev: Varuj me v zvestobi svojim zapovedim. Nevolja me grabi zaradi grešnikov, ki zapuščajo tvojo postavo. Zanke grešnikov so me zapletle, tvoje postave nisem pozabil. Varuj me v zvestobi svojim zapovedim. Osvobôdi me nasilstva ljudi, držal bom tvoje zapovedi! Približujejo se moji krivični preganjalci, daleč so od tvoje postave. Varuj me v zvestobi svojim zapovedim. Daleč so grešniki od rešitve, ker ne marajo za tvoje zakone. Videl sem nezveste in zastudilo se mi je, ker se ne držijo tvojega izreka. Varuj me v zvestobi svojim zapovedim. Evangelij (Lk 18,35-43) Ko se je Jezus bližal Jerihi, je slep človek sedél kraj pota in prosil vbogajme. Ko je slišal množico, ki je šla mimo, je vpraševal, kaj bi to bilo. Povedali so mu: »Mimo gre Jezus iz Nazareta.« In zavpil je: »Jezus, Sin Davidov, usmili se me!« Spredaj gredoči so ga svarili, naj utihne. On pa je še glasneje kričal: »Sin Davidov, usmili se me!« Jezus je tedaj obstal in rekel, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se je približal, ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« On pa je rekel: »Gospod, da spregledam.« In Jezus mu je rekel: »Spreglej, tvoja vera te je ozdravila.« V hipu je spregledal, šel za njim in slavil Boga. In vse ljudstvo je dalo Bogu hvalo, ko je to videlo.

Svetopisemska berila za ta dan: 1. berilo: Mal 3,19-20 Psalm: Ps 98,5-6.7-8.9 2. berilo: 2 Tes 3,7-12 Evangelij: Lk 21,5-19 Vrstica iz evangelija: »S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.« (Lk 21,19) 1. berilo (Mal 3,19-20) »Glej, pride dan, razžarjen kakor peč, in vsi predrzneži in vsi, ki delajo krivično, bodo strnišče: dan, ki pride, jih bo sežgal,« govorí Gospod nad vojskami, »ker ne bo pustil od njih ne koreninice ne vejice! Vam pa, ki se bojite mojega imena, vzide sonce pravičnosti in ozdrávljenje prihaja na njegovih žarkih.« Psalm (Ps 98,5-6.7-8.9) Odpev: Gospod prihaja sodit zemljo s pravičnostjo. Slavite Gospoda s citrami, s citrami in petjem, igrajte na rog in trobento pred kraljem, Gospodom! Gospod prihaja sodit zemljo s pravičnostjo. Naj buči morje in kar ga napolnjuje, zemeljski krog in njegovi prebivalci. Reke naj veselo pljuskajo, tudi gore naj se radujejo. Gospod prihaja sodit zemljo s pravičnostjo. Veselijo naj se pred Gospodom, ker prihaja sodit zemljo. Sodil bo svet s pravičnostjo, ljudstva bo vladal s pravo mero. Gospod prihaja sodit zemljo s pravičnostjo. 2. berilo (2 Tes 3,7-12) Bratje in sestre, sami veste, kako nas morate posnemati: kajti nismo med vami živeli neurejeno, tudi nismo zastonj jedli kruha pri nikomer, ampak smo trudoma garali noč in dan, da ne bi bili v breme komu izmed vas. Tega vam ne pravim, ker ne bi imeli pravice do tega, ampak zato, da se vam sami postavimo za zgled, ki naj bi ga posnemali. Kajti ko smo bili pri vas, smo vam dali tole navodilo: kdor noče delati, naj tudi ne jé. Slišimo namreč, da nekateri med vami živijo neredno, da nič ne delajo, ampak begajo sem ter tja. Takšne opozarjamo in opominjamo v Gospodu Jezusu Kristusu, naj v miru delajo in jedo svoj kruh. Evangelij (Lk 21,5-19) Tisti čas so se nekateri pogovarjali o templju, kako je okrašen z lepimi kamni in zaobljubnimi darovi. Jezus pa je rekel: »Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.« Vprašali so ga: »Učitelj, kdaj pa bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo to začelo goditi?« Rekel jim je: »Glejte, da se ne daste zavesti! Veliko jih bo namreč prišlo in bodo govorili v mojem imenu: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodíte za njimi! Ko boste slišali o vojnah in vstajah, se ne ustrašite, kajti to se mora prej zgoditi, vendar še ne bo takoj konec.« Tedaj jim je govóril: »Vzdignil se bo narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu. Veliki potresi bodo na mnogih krajih, kužne bolezni in lakota, grozote in velika znamenja z neba. Toda preden se bo to zgodilo, bodo nad vas dvigali roke, preganjali vas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imena vas bodo vlačili pred kralje in oblastnike. To se bo dogajalo, da boste pričevali zame. Vzemite si to k srcu, da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. Jaz vam bom namreč dal zgovornost in modrost, ki ji vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ugovarjati. Izdajali vas bodo celo starši in bratje, sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo ubili. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, a še las z glave se vam ne bo izgúbil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Mdr 18,14-16;19,6-9 Psalm: Ps 105,2-3.36-37.42-43 Evangelij: Lk 18,1-8 Vrstica iz evangelija: »Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18,1) Berilo (Mdr 18,14-16;19,6-9) Ko je globok molk objemal vse in je noč v svojem hitrem teku dosegla sredino, je tvoja vsemogočna beseda iz nebes, s kraljevega prestola, priletela kot razkačen bojevnik v sredo pogubi izročene dežele; nosila je kot oster meč tvoje nepreklicno povelje; ustavila se je in napolnila vse s smrtjo, dotikala se je neba in hodila po zemlji. Vse stvarstvo se je v svojem bistvu znova preobrazilo in bilo poslušno tvojim posebnim poveljem, da bi se tvoji otroci ohranili nepoškodovani. Videl se je oblak, ki je obsenčeval vojsko, in suha zemlja, ki se je pojavila, kjer je bila prej voda, neovirana pot iz Rdečega morja in zeleneče polje iz silovitega valovja. Varovanci tvoje roke so z vsem ljudstvom šli čez to in videli presenetljiva čuda. Kakor konji so se pasli, poskakovali kot jagnjeta in slavili tebe, Gospod, svojega rešitelja. Psalm (Ps 105,2-3.36-37.42-43) Odpev: Spominjajte se čudovitih Božjih del. Pojte Gospodu, igrajte mu, pripovedujte o vseh njegovih čudežih! Ponašajte se z njegovim svetim imenom, naj se veseli srce njih, ki iščejo Gospoda! Spominjajte se čudovitih Božjih del. Udaril je vse prvorojence v egiptovski deželi, upanje vse njihove moči. Izpeljal jih je, obložene s srebrom in zlatom, ni bilo onemoglega med njimi. Spominjajte se čudovitih Božjih del. Spominjal se je svoje svete besede, ki jo je dal Abrahamu, svojemu služabniku; izpeljal je svoje ljudstvo v veselju, svoje izvoljence ob radostnih vzklikih. Spominjajte se čudovitih Božjih del. Evangelij (Lk 18,1-8) Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati. Rekel je: »V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. In v tistem mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: ›Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.‹ Dolgo ni hôtel, potem pa je rekel sam pri sebi: ›Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo kar naprej hodila nadlegovat.‹« In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! Pa Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice. Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero na zemlji?«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Mdr 13,1-9 Psalm: Ps 19,2-3.4-5 Evangelij: Lk 17,26-37 Vrstica iz evangelija: »Kdor bo skušal rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa ga bo izgubil, ga bo rešil.« (Lk 17,33) Berilo (Mdr 13,1-9) Nespametni so vsi ljudje, v katerih ni Božjega spoznanja, ki iz vidnih dobrin niso mogli spoznati Njega, ki je in ki pri opazovanju del niso spoznali umetnika, ampak so ali ogenj ali veter ali hitri zrak ali zvezdnati obok ali silovito vodo ali nebesni luči imeli za bogove, ki vladajo svet. Če so, veseleč se njih lepote, v njih slutili bogove, naj bi bili spoznali, koliko boljši je njih Gospod, saj jih je ustvaril začetnik lepote. Če pa so se čudili njihovi moči in dejavnosti, naj bi bili iz tega spoznali koliko močnejši je njih Stvarnik. Iz velikosti in lepote stvari se namreč s primerjanjem spozna njih Stvarnik. Vendar pa te ljudi zadene majhna graja, kajti morda se motijo, ko Boga iščejo in hočejo najti: ukvarjajo se namreč z njegovimi deli in jih preiskujejo, pa se dajo premamiti videzu, ker je lepo, kar vidijo. Vendar pa tudi ti niso opravičljivi: kajti če so premogli toliko spoznavati, da so mogli preiskovati svet, kako da niso še prej našli Gospoda teh reči? Psalm (Ps 19,2-3.4-5) Odpev: Nebesa razglašajo Božje veličastvo. Nebesa razglašajo Božje veličastvo in nebesni svod oznanja, da je delo njegovih rok. En dan sporoča to drugemu dnevu in ena noč naznanja to drugi noči. Nebesa razglašajo Božje veličastvo. To ni beseda in niso govori, katerih glas bi se ne mogel slišati: Po vsej zemlji se razlega njih glas in do konca sveta njih govorica! Nebesa razglašajo Božje veličastvo. Evangelij (Lk 17,26-37) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kakor je bilo v Noetovih dneh, tako bo tudi v dneh Sina človekovega: jedli so in pili, se ženili in se možile, do dneva, ko je šel Noe v ladjo: in prišel je potop in pokončal vse. Podobno bo, kakor je bilo v Lotovih dneh: jedli so in pili, kupovali in prodajali, sadili in zidali; tisti dan, ko je šel Lot iz Sodome, pa je dežilo ogenj in žveplo izpod neba in pokončalo vse. Prav tako bo tisti dan, ko se bo razodel Sin človekov. Kdor bo tisti dan na strehi, njegove stvari pa v hiši, naj ne hodi dol ponje; prav tako naj se ne vrača, kdor bo na polju. Spominjajte so Lotove žene. Kdor koli bo skušal svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, in kdor koli ga bo izgubil, ga bo rešil. Povem vam: tisto noč bosta dva na eni postelji; eden bo sprejet, drugi zavržen. Dve bosta skupaj mleli; ena bo sprejeta, druga zavržena. Dva bosta na polju; eden bo sprejet, drugi zavržen. In spregovorili so ter mu rekli: »Kje bo to, Gospod?« On jim je pa rekel: »Kjer bo mrtvo truplo, tam se bodo zbrali tudi jastrebi.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Mdr 7,22-8,1 Psalm: Ps 119,89.90.91.130.135.175 Evangelij: Lk 17,20-25 Vrstica iz evangelija: »Božje kraljestvo ne pride takó, da bi zbujalo pozornost.« (Lk 17,20) Berilo (Mdr 7,22-8,1) V modrosti je duh: razumen, svet, edin, mnogoter, tanek, gibčen, prešinjajoč, neomadeževan, jasen, nedotakljiv, dobroljuben, bistroumen, nepremagljiv, dobrotljiv, človekoljuben, trden, veren, brezskrben, vsega zmožen, vse nadzirajoč in prešinjajoč vse duhove: razumne, čiste in najtanjše. Prožnejša od vsega, kar se giblje, je modrost; zaradi svoje čistosti prodira in prešinja vse. Ona je dih Božje moči, čist izliv veličastva Vsemogočnega; zato ne vdere vanjo nič omadeževanega. Saj je odsvit večne Luči, brezmadežno ogledalo Božje dejavnosti, podoba njegove dobrote. Čeprav je ena, premore vse, in dasi ostane v sebi, se obnavlja. Od roda do roda prehaja v svete duše in jih napravlja za Božje prijatelje in preroke. Bog ne ljubi ničesar razen njega, ki prebiva z modrostjo. Ta je namreč lepša ko sonce in kakor vsa razvrstitev zvezd; če se primerja z lučjo, jo prekosi. Zakaj za njo nastopi noč, modrosti pa ne premaga hudobija. Sega pa z močjo od kraja do kraja in z voljnostjo ureja vse. Psalm (Ps 119,89.90.91.130.135.175) Odpev: Od vekov je tvoja beseda, Gospod. Od vekov je tvoja beseda, Gospod, utrjena v nebesih. Od roda do roda traja tvoja zvestoba: utrdil si zemljo, in ostane. Od vekov je tvoja beseda, Gospod. Po tvojih odlokih vse večno obstaja, vse stvari tebi služijo. Tvoje besede razsvetljujejo in učijo neizkušane. Od vekov je tvoja beseda, Gospod. Razjasni svoj obraz nad svojim služabnikom, naúči me svojih zakonov! Naj živi moja duša, naj te hvali, tvoji odloki naj mi pomagajo! Od vekov je tvoja beseda, Gospod. Evangelij (Lk 17,20-25) Ko so farizeji vprašali Jezusa, kdaj pride Božje kraljestvo, jim je odgovoril: »Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost, tudi ne bodo govorili: ›Glej, tu je!‹ ali ›Tam je!‹ Zakaj, glejte, Božje kraljestvo je med vami.« Učencem pa je rekel: »Pridejo dnevi, ko boste želeli videti enega izmed dni Sina človekovega, pa ga ne boste videli. In porekó vam: ›Glejte, tukaj je, glejte, tam je.‹ Ne hodite in ne begajte za njim! Kajti kakor blisk, ko se zabliska, posveti od enega konca neba do drugega, tako bo Sin človekov na svoj dan. Poprej pa mora veliko trpeti in biti zavržen po tem rodu.

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Mdr 6,1-11 Psalm: Ps 82,3-4.6-7 Evangelij: Lk 17,11-19 Vrstica iz evangelija: »Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga« (Lk 17,15) Berilo (Mdr 6,1-11) Slišite, kralji in umejte; poučite se, vladarji knezov zemlje! Poslušajte vi, ki gospodujete množici in se ponašate s trumami ljudstev! Gospod vam je dal oblast in moč Najvišji, ki bo presodil vaša dela in preiskal vaše načrte; ker kot služabniki njegovega kraljestva niste prav sodili, ne spolnjevali postave in ne živeli po Božji volji. Strašno in hitro bo prišel nad vas, zakaj stroga sodba zadene oblastnike. Neznatni namreč zaslužijo odpuščanje in usmiljenje, mogočni pa bodo hudó kaznovani. Zakaj Gospod vesoljstva se osebe ne boji, tudi se ne straši veličine, saj je sam naredil majhnega in velikega in za vse enako skrbi; mogočnim pa grozi stroga preiskava. Do vas torej, oblastniki, se obračajo moje besede, da se naučite modrosti in ne grešite. Zakaj kateri se sveto držijo svetih postav, bodo veljali za svete, in kateri se tega naučijo, bodo našli zagovor. Hrepenite tedaj po mojih besedah, koprnite po njih in boste poučeni! Psalm (Ps 82,3-4.6-7) Odpev: Vstani in sodi zemljo, o Bog! Branite slabotnega in siroto, Prisojajte pravico nizkemu in ubogemu! Osvobajajte stiskanega in potrebnega, rešujte ga iz rok zlobneža! Vstani in sodi zemljo, o Bog! Gospod je rekel: »Bogovi ste, vsi ste sinovi Najvišjega. Toda umrli boste kakor ljudje, popadali kakor kateri koli izmed knezov.« Vstani in sodi zemljo, o Bog! Evangelij (Lk 17,11-19) Ko je Jezus potoval v Jeruzalem, je šel po sredi med Samarijo in Galilejo. Ko je prihajal v neko vas, mu je prišlo nasproti deset gobavih mož, ki so se ustavili od daleč in so povzdignili glas ter rekli: »Jezus, učenik, usmili se nas!« Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni. Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. Jezus pa je spregovoril: »Ali ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet? Ali se niso našli drugi, da bi se vrnili in dali čast Bogu, razen tega tujca?« In rekel mu je: »Vstani in pojdi, tvoja vera te je rešila.«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Mdr 2,23-3,9 Psalm: Ps 34,2-3.16-17.18-19 Evangelij: Lk 17,7-10 Vrstica iz evangelija: »Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.« (Lk 17,10). Berilo (Mdr 2,23-3,9) Bog je človeka ustvaril za neminljivost in ga naredil za podobo svojega lastnega bitja; po hudičevi nevoščljivosti pa je prišla smrt na svet in jo izkusijo, kateri so njegovi. Duše pravičnih so v Božji roki in trpljenje jih ne zadené. Očem nespametnih so se zdeli mrtvi, njih odhod je veljal za nesrečo in ločitev od nas za uničenje, oni pa so v miru. Kajti čeprav so o sodbi ljudi bili mučeni, je njih upanje polno neumrljivosti; in po kratkem trpljenju dobijo velike dobrote. Zakaj Bog jih je preizkusil in našel, da so njega vredni. Kakor zlato v topilnici jih je preizkusil in kakor žgalno daritev jih je sprejel. V času njih obiskanja se bodo zasvetili, in kakor iskre po strnišču tekli. Sodili bodo narode in gospodovali ljudstvom, in kraljeval jim bo Gospod na veke. Kateri vanj zaupajo, bodo spoznali resnico, in kateri so zvesti, bodo v ljubezni pri njem vztrajali, zakaj milost in usmiljenje dosežejo njegovi izvoljeni. Psalm (Ps 34,2-3.16-17.18-19) Odpev: Slavil bom Gospoda vekomaj. Slavil bom Gospoda vekomaj, njegova hvala bo vedno v mojih ustih. Z Gospodom naj se ponaša moja duša: naj slišijo ponižni in se veselijo. Slavil bom Gospoda vekomaj. Gospodove oči pazijo na pravične in njegova ušesa na njihovo vpitje. Gospodov obraz je proti njim, ki delajo hudo, da zbriše z zemlje njihov spomin. Slavil bom Gospoda vekomaj. Ko pravični vpijejo, jih Gospod uslišuje in jih rešuje iz vseh njihovih stisk. Blizu je Gospod njim, ki so potrtega srca, in v duhu skrušenim pomaga. Slavil bom Gospoda vekomaj. Evangelij (Lk 17,7-10) Tisti čas je Gospod govoril: Kdo izmed vas, ki ima hlapca pri oranju ali na paši, mu bo rekel, ko se vrne s polja: ›Pridi brž in sedi k mizi‹? Ali mu ne bo marveč rekel: ›Pripravi mi večerjo; prepaši se in mi strezi, dokler se ne najem in napijem; potlej boš ti jedel in pil.‹ Se mar zahvaljuje hlapcu, da je storil, kar je zapovedano? Tako tudi vi: ko storite vse, kar vam je bilo zapovedano, recite: ›Ubogi hlapci smo; storili smo, kar smo bili dolžni storiti.‹«

Svetopisemska berila za ta dan: Berilo: Mdr 1,1-7 Psalm: Ps 139,1-3.4-6.7-8.9-10 Evangelij: Lk 17,1-6 Vrstica iz evangelija: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred‹.« (Lk 17,6). Berilo (Mdr 1,1-7) Ljubite pravičnost, ki sodite na zemlji, mislite dobro o Gospodu in ga iščite s preprostim srcem! Da se najti tem, ki ga ne skušajo, razodene se tistim, ki mu zaupajo. Napačne misli namreč ločijo od Boga, in skušana vsemogočnost zametuje nespametne. V zlobno dušo modrost ne prihaja in ne prebiva v telesu, ki je vdano grehu. Sveti duh strahovanja namreč beži pred hlimbo in se odtegne nespametnim mislim ter se umakne, če se približa krivica. Modrost je ljudomil duh, preklinjevalca pa ne pusti brez kazni zaradi njegovih ustnic; ker je Bog priča njegove notranjosti, resničen opazovalec njegovega srca in poslušalec njegovega jezika. Da, Gospodov Duh napolnjuje vesoljni svet, tisti, ki vse obsega, pozna vse, kar kdo govori. Psalm (Ps 139,1-3.4-6.7-8.9-10) Odpev: Gospod, vôdi me po poti večnosti. Gospod, preiskuješ me in me poznaš; ti prodreš v moje misli od daleč; ko hodim in ko ležim, ti vidiš in na vsa moja pota paziš. Gospod, vôdi me po poti večnosti. Ko besede še ni na mojem jeziku, Gospod, ti že vse veš; zadaj in spredaj me obdajaš. Prečudovito in nerazumljivo je to zame. Gospod, vôdi me po poti večnosti. Kam naj grem pred tvojim duhom in kam naj bežim pred tvojim obličjem? če bi se povzpel v nebesa, si ondi, če bi legel v podzemlje, si tam. Gospod, vôdi me po poti večnosti. če bi vzel peruti zore, če bi prebival na koncu morja, tudi tja bi me vodila tvoja roka in me držala tvoja desnica. Gospod, vôdi me po poti večnosti. Evangelij (Lk 17,1-6) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ni mogoče, da bi pohujšanje ne prišlo; toda gorjé temu, po komer pride! Bolje bi bilo zanj, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi bil vržen v morje, kakor da bi pohujšal katerega teh malih. Pazite nase! Ako se pregreši tvoj brat, ga posvári; in če se skesa, mu odpústi. In če sedemkrat na dan greši zoper tebe in se sedemkrat obrne do tebe in reče: ›Žal mi je,‹ mu odpústi.« In apostoli so rekli Gospodu: »Pomnoži nam vero!« Gospod je pa rekel: »Če imate vero kakor gorčično zrno, bi lahko rekli tej murvi: ›Izruj se s korenino in se presadi v morje.‹ In poslušna bi vam bila.