Kateri so najbolj pričakovani filmi leta 2026? Katere slovenske filme bomo gledali v novem letu in katere retrospektive se obetajo v Slovenski kinoteki?

V zadnji oddaji v letošnjem letu se oziramo po preteklem filmskem letu. Spraševali se bomo, kateri filmi so najbolj izstopali v tujini, kaj je zaznamovalo slovensko filmsko krajino in kaj je leto 2025 prineslo za žanrski film. Poleg tega smo vam pripravili tudi nekaj namigov za preživljanje prazničnih večerov v kinodvoranah.

Obiskali smo retrospektivo Anje Medved in Nadje Velušček, Območje prehoda, v Slovenski kinoteki. Avtorici filme tketa iz spominov z mejnega območja, predvsem Gorice – Nove Gorice, pričevanj in neprecenljivega arhivskega gradiva. Tine Mulej Vrabič – Nitz in in Eva Mulej Vrabič – Oka sta za Kino-Uho uglasbila Ribiške pravice iz leta 1929, eno temeljnih del zgodnjega dokumentarnega filma, ki ga je režiral John Grierson. Ocenjujemo: Oče mati sestra brat, z beneškim zlatim levom nagrajeni novi film Jima Jarmuscha, ter film Otoki Jana Oleja Gersterja, pri katerem je kot soscenarist sodeloval tudi Blaž Kutin. Pred vrati pa je letošnja Noč kratkih filmov. Letos bodo na ogled kratki filmi Roberta Rossellinija in Francija Slaka, pa tudi nagrajeni filmi z letošnjega festivala FeKK.

Hamnet ali kako bi lahko tragedija iz Shakespearovega resničnega življenja navdihnila nastanek njegove brezčasne mojstrovine Hamlet. Fantasy ali spraševanje o svoji lastni identiteti. V oddaji Gremo v kino pa govorimo tudi o festivalu LGBT filma in dogajanju okrog prevzemanja ameriškega medijskega velikana Warnerja Brosa.

Oglašamo se z Animateke, mednarodnega festivala animiranega filma, ki v tem tednu poteka v Ljubljani. Med celovečerci na sporedu je Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto z zanimivim izhodiščem – 4 regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati nov dom. Letošnji fokus je med drugim tudi na tehniki igličastega zaslona, pri kateri animator, animatorka podobo ustvarjata tako, da z različnimi predmeti pritiskata na zaslon, v katerem je več tisoč iglic. Ocenjujemo film Žlehtnoba: za vedno, ki zaključuje zgodbo muzikala z drugačnim pogledom na zgodbo Čarovnika iz Oza, saj je glavna junakinja zlobna čarovnica, in napovedujemo prihajajoči 41. festival LGBT filma, najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi.

Pod drobnogled smo vzeli Bugonijo, znanstvenofantastični film, poln zanimivih obratov, v katerem režiser Yorgos Lanthimos igralko Emmo Stone postavi v središče teorije zarote. Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo pa je tankočutni celovečerni prvenec slovenske režiserke Ester Ivakič. Poleg tega je pred vrati 22. izdaja festivala Animateka, na kateri bomo med drugimi videli kratkometražno delo Dekle, ki se ni balo medvedov – režirala ga je Lea Vučko, ki v oddaji govori o ustvarjanju filma.

Platna kinematografov v Ljubljani, pa tudi drugod po Sloveniji, tudi ta teden zapolnjujejo filmi mednarodnega filmskega festivala LIFFe. V tokratni oddaji Gremo v kino se pred sobotno podelitvijo nagrad posvečamo filmom, ki se zanje potegujejo, predstavljamo še nekatere najbolj pričakovane filme iz sekcije Predpremiere, pa filme iz programa drznih avtorskih pristopov Ekstravaganca in se pogovarjamo s scenaristom dokumentarnega filma Miyazaki: Navdih narave.

Začel se je 36. ljubljanski mednarodni filmski festival - LIFFe, ki mu oddajo namenjamo skoraj v celoti. Napovedujemo najbolj pričakovane filme festivala in ocenjujemo Belo se pere na devetdeset, ki je na festivalu v rekordnem času razprodal štiri projekcije. Ljubiteljem kinotečnih filmov pa sta namenjena retrospektiva filmov ameriške neodvisne filmarke Kelly Reichardt in izbor filmov ukrajinske filmske ustvarjalke Julije Solnceve. Pozabili pa nismo niti na druge filme: v kinu je znanstvenofantastična akcijska srhljivka Tekač, posneta po distopičnem romanu Stephena Kinga, ki je bil dogajalno postavljen prav v leto 2025.

Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja, kar je bil umorjen eden največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelj in pesnik Pier Paolo Pasolini. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt. V oddaji predstavljamo tudi, kaj prinaša festival Liffe, ki je tik pred vrati in ocenjujemo filma Predator: Mrtva zemlja Dana Trachtenbergtera in Plimovanje Jiaja Zhang-keja.

28. Festival slovenskega filma v Portorožu je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Letos so na festivalu sicer predstavili tudi dve televizijski seriji: mladinsko serijo Smrdljivc in srhljivko Pošast za železno zaveso, prve sadove razširjenega financiranja produkcije na igrane televizijske serije na Slovenskem filmskem centru. Noč čarovnic pa tudi letos odmeva skozi filme. V Slovenski kinoteki sta bili na sporedu Noč živih mrtvecev in Dežela živih mrtvecev Georga A. Romera, v Kinu Bežigrad si boste lahko na bežigrajski noči čarovnic ogledali Somrak, v ljubljanskem Kinodvoru pa bo »maraton groze, gorja in gravža« uvedla klasika avstralskega filmarja Petra Weira o dekletih, ki leta 1900 izginejo na pikniku, Piknik pri Hanging Rocku. V nadaljevanju mu bo med drugimi sledila Grda polsestra, o kateri v oddaji slišimo: »Gre za satirično, groteskno reinterpretacijo Pepelke s primesmi črne komedije in telesne grozljivke. Kljub prepletanju zgodovinskih obdobij in umetniških smeri, od fevdalizma in stampunka do sodobne plesne elektronske glasbe, ki se spretno meša s klasiko, gre za celovit, hipnotičen filmski organizem.«

V Portorožu te dni poteka Festival slovenskega filma, na katerem se predstavlja sto in en film. Za nagrade vesna, ki bodo podeljene v nedeljo zvečer, se v Portorožu poteguje 69 filmov. Pred mikrofon smo povabili nekatere režiserje in režiserke celovečernih filmov, ki so del letošnjega tekmovalnega programa.

Poglabljamo se v slovenski mladinski film Elvis Škorc režiserja Borisa Jurjaševiča, posnet po romanu Janje Vidmar. Belgijski režiser Valery Carnoy govori o ustvarjanju mladinskega filma Ples lisic, ki je na ogled v okviru festivala Kinotrip. Ocenjujemo še nežen film o iskanju lastnih korenin katalonske režiserke Carle Simón z naslovom Romanje. Oziramo se k najvidnejšim vlogam Diane Keaton, poleg tega se pogovarjamo z direktorjem 28. Festivala slovenskega filma Bojanom Labovićem o tem, kaj se obeta v Portorožu med 21. in 26. oktobrom.

Napovedujemo Jesensko filmsko šolo, ki bo letos pod naslovom Proti pozabi: kvir film in spomin; in jubilejno, 10. izvedbo festivala mladih za mlade - Kinotrip. Ocenjujemo dve novosti na filmskih platnih: Zrcala, št. 3 nemškega festivalskega ljubljenca Christiana Petzolda in drugi del dokumentiranja tradicionalnega pastirskega življenja mladostnikov na Šarplanini v Severni Makedoniji Petre Seliškar, Gora se ne bo premaknila.

Slovenski celovečerni animirani film je zveza besed, ki je ne izgovorimo pogosto, tokrat pa jo z veseljem ob Zgodbah iz čarobnega vrta, animiranem omnibusu. Pogovarjamo se z režiserjem ene izmed zgodb Leonom Vidmarjem in ocenjujemo filma Žal mi je, punčka in Smashing machine.

28. Festival slovenskega filma v Portorožu je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Letos so na festivalu sicer predstavili tudi dve televizijski seriji: mladinsko serijo Smrdljivc in srhljivko Pošast za železno zaveso, prve sadove razširjenega financiranja produkcije na igrane televizijske serije na Slovenskem filmskem centru. Noč čarovnic pa tudi letos odmeva skozi filme. V Slovenski kinoteki sta bili na sporedu Noč živih mrtvecev in Dežela živih mrtvecev Georga A. Romera, v Kinu Bežigrad si boste lahko na bežigrajski noči čarovnic ogledali Somrak, v ljubljanskem Kinodvoru pa bo »maraton groze, gorja in gravža« uvedla klasika avstralskega filmarja Petra Weira o dekletih, ki leta 1900 izginejo na pikniku, Piknik pri Hanging Rocku. V nadaljevanju mu bo med drugimi sledila Grda polsestra, o kateri v oddaji slišimo: »Gre za satirično, groteskno reinterpretacijo Pepelke s primesmi črne komedije in telesne grozljivke. Kljub prepletanju zgodovinskih obdobij in umetniških smeri, od fevdalizma in stampunka do sodobne plesne elektronske glasbe, ki se spretno meša s klasiko, gre za celovit, hipnotičen filmski organizem.«

Bili smo na Festivalu migrantskega filma in festivalu StopTrik v Mariboru, ogledali smo si razstavo v Slovenski kinoteki Zgodbe iz čarobnega vrta, in bili na dveh premierah, žanrskega hibrida Ena bitka za drugo in distopične grozljivke Veliki pohod.

V Španiji se začenja filmski festival v San Sebastianu, kjer je v glavnem tekmovalnem programu tudi film slovenskega režiserja, ki ustvarja na Češkem, Olma Omerzuja. Predstavljamo tudi serijo VOS Franceta Štiglica iz leta 1965, ki je bila preteklo sredo prikazana v Slovenski kinoteki in napovedujemo Festival migrantskega filma, ki se začenja v ponedeljek, ocenjujemo pa tudi filma Poletne počitnice Petre Seliškar in Fiume o morte! Igorja Bezinovića.

Petra Seliškar je o življenju pastirjev v makedonskem gorovju, njihovem vsakdanu in spraševanjih glede prihodnosti, posnela kar dva dokumentarna filma – Poletne počitnice, namenjenega tudi otrokom, in Gora se ne bo premaknila. Režiserka je gostja v oddaji, prav tako se z Živo Emeršič pogovarjamo o poudarkih in vrhuncih letošnje izdaje festivala Miskolc na Madžarskem. Ocenjujemo tankočutni film Jona v Nemčiji živečega režiserja palestinsko-sirskih korenin Ameerja Fakherja Eldina o soočanju s travmami in hrepenenji izseljenca, pod drobnogled smo vzeli še Raj, novi film oskarjevca Rona Howarda.

Poročamo o dogajanju na beneškem Lidu, kjer bodo podelili nagrade, med drugim zlatega leva, najboljšim izmed 21 filmov v tekmovalnem programu 82. beneškega filmskega festivala. Ljubljano je obiskal švicarski režiser filma Modrost sreče Philip Delaquis, v Slovenski kinoteki odpirajo novo sezono z retrospektivo Františka Čápa, ocenjujemo pa tudi dva aktualna naslova s kinosporeda: Ljubezen in Chuckovo življenje.

Oglašamo se z Beneškega Lida, kjer se je pričel 82. mednarodni filmski festival, najstarejši filmski festival na svetu. Na rdeči preprogi so se že zvrstila prva zvezdniška imena iz sveta filma: Julia Roberts, Emma Stone, Cate Blanchett, Francis Ford Coppola in Werner Herzog, ki je na odprtju iz njegovih rok prejel nagrado za življenjsko delo. To so podelili tudi ameriški igralki Kim Novak. Prvi filmi, o katerih bo žirija odločala, so bili že na sporedu: Jay Kelly Noama Baumbacha, Bugonia Jorgosa Lantimosa, Sirota Lászla Nemesa – pa seveda film, ki je letošnjo Mostro odprl, La Grazia Paola Sorrentina. V prihodnjih dneh bodo prikazali še filme Jima Jarmuscha, Kathryn Bigelow in številnih drugih zvenečih imen iz sveta filma. Z eno izmed žirantk na nedavno končanem festivalu FeKK, Živo Emeršič, smo se pogovarjali o najboljših kratkih filmih festivala. V kinu pa na redni spored prihaja norveški film Seks, del Trilogije iz Osla, ki jo podpisuje Norvežan Dag Johan Haugerud in dokumentarec z Dalajlamo, Modrost sreče. Ta je ob svojem 90. rojstnem dnevu strnil nekaj misli za mirno, srečno življenje v 21. stoletju, v času globalnih nemirov in kriz.