Kandidata sta bila tudi:
Ajda Miška, pobudnica ene najbolj prepoznavnih decembrskih akcij, Pecivo za starejše, s katero so na Goriškem že deseto leto zapored mnogim polepšali praznike. Prostovoljci so za starejše in invalidne osebe, uporabnike storitve Pomoč na domu, v vseh šestih goriških občinah pripravili kar 500 paketov domačega peciva in piškotov.
Tomislav Jovanović – Tokac, pevec skupine Dan D, ki je po tridesetih letih delovanja na silvestrovo v domačem Novem mestu odigrala svoj zadnji koncert. Zasedba je močno zaznamovala slovensko glasbeno sceno: ustvarili so 11 albumov, igrali na največjih in najintimnejših odrih ter osvojili najprestižnejše glasbene nagrade.
Kandidata sta bila tudi:
Ajda Miška, pobudnica ene najbolj prepoznavnih decembrskih akcij, Pecivo za starejše, s katero so na Goriškem že deseto leto zapored mnogim polepšali praznike. Prostovoljci so za starejše in invalidne osebe, uporabnike storitve Pomoč na domu, v vseh šestih goriških občinah pripravili kar 500 paketov domačega peciva in piškotov.
Tomislav Jovanović – Tokac, pevec skupine Dan D, ki je po tridesetih letih delovanja na silvestrovo v domačem Novem mestu odigrala svoj zadnji koncert. Zasedba je močno zaznamovala slovensko glasbeno sceno: ustvarili so 11 albumov, igrali na največjih in najintimnejših odrih ter osvojili najprestižnejše glasbene nagrade.
Kandidata sta bila tudi:
Ajda Miška, pobudnica ene najbolj prepoznavnih decembrskih akcij, Pecivo za starejše, s katero so na Goriškem že deseto leto zapored mnogim polepšali praznike. Prostovoljci so za starejše in invalidne osebe, uporabnike storitve Pomoč na domu, v vseh šestih goriških občinah pripravili kar 500 paketov domačega peciva in piškotov.
Tomislav Jovanović – Tokac, pevec skupine Dan D, ki je po tridesetih letih delovanja na silvestrovo v domačem Novem mestu odigrala svoj zadnji koncert. Zasedba je močno zaznamovala slovensko glasbeno sceno: ustvarili so 11 albumov, igrali na največjih in najintimnejših odrih ter osvojili najprestižnejše glasbene nagrade.
Vir: podkast Planinske zveze Slovenije V steni, voditelj Miha Habjan.
Kandidata sta bila tudi:
Dunja Piškur Kosmač, upokojena zdravnica, primarijka in specialistka epidemiologije, ki je kot prva predsednica slovenske komisije za AIDS postavila temelje organiziranega odziva na pojav HIV-a v Sloveniji. Pod njenim vodstvom je nastala prva nacionalna strategija za preprečevanje širjenja okužb, dejavno pa je spodbujala osveščanje, anonimno testiranje in razvoj preventivnih programov. Ob 40-letnici sistematičnega soočanja z epidemijo HIV/AIDS je prejela priznanje Ministrstva za zdravje za svoje dolgoletno strokovno delo.
Nino Flisar, bibliotekar, urednik, avtor in selektor projekta Poezija na mestnih ulicah, ki ga Mladinski kulturni center Maribor izvaja že osemnajsto leto. Gre za pobudo, ki na Ta veseli dan kulture namesto oglasov s poezijo nagovarja mimoidoče meščanke in meščane ter v urbano okolje prinaša trenutke domišljije in presenečenja. Letos so v projektu priložnost prvič ponudili najmlajši generaciji pesnic in pesnikov, ki si šele utirajo svojo pesniško pot in so na plakate in z mestom delili svojo intimno in osebno poezijo.
Kandidata sta bila tudi:
Alenka Gregorič, umetniška vodja Cukrarne in sokuratorka razstave ART VITAL – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki ponuja prvi večplasten vpogled v njuno skupno ustvarjalno obdobje. Razstava vključuje deloma prvič razkrit arhiv, ki omogoča razumevanje tesne povezanosti njunega življenja in ustvarjanja. S tem projektom se Ljubljana postavlja kot prestolnica, sposobna gostiti umetniške projekte svetovnega formata.
Andrej Blatnik, predavatelj, urednik in eden najvidnejših sodobnih slovenskih pisateljev, ki je letos prejel Schwentnerjevo nagrado, najvišje priznanje za življenjsko delo v založništvu. Pri Cankarjevi založbi že več kot tri desetletja sooblikuje programsko usmeritev in pomembno vpliva na razvoj slovenske književnosti. Za svoje leposlovje je prejel Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, s pisateljskim in uredniškim delom pa je zaznamoval generacije bralcev ter prostor sodobne literature.
Kandidati so bili še:
Azra Pucko in Fiona Johnson, glavni organizatorki največjega plesnega dogodka leta – svetovnega prvenstva v urbanih plesnih zvrsteh 2025. Mednarodnega športno-umetniškega dogodka se je udeležilo več kot 4.500 plesalcev iz 36 držav, Slovenija pa se je z njegovo izvedbo postavila ob bok največjim evropskim in svetovnim metropolam, ki so v preteklosti že gostile tovrstna tekmovanja.
Aleš Česen, slovenski alpinist in prejemnik tretjega najvišjega priznanja za alpinistične dosežke na svetu – zlatega cepina. Nagrado je prejel za dosežek, ko sta avgusta lani v navezi z Britancem Tomom Livingstonom v alpskem slogu preplezala prvenstveno smer po zahodnem grebenu na Gašerbrum III. S tem je postal eden od šestih alpinistov na svetu, ki so to prestižno priznanje prejeli vsaj trikrat.
Kandidata sta bila še:
Miha Frangež, Anže Jenšterle in Nedžad Beus, študenti in razvijalci aplikacije brezavta.si v kateri so po številnih pravnih zapletih združili vse dostopne informacije o vseh oblikah javnih prevozov v Sloveniji. Aplikacijo so nadgradili z načrtovalnikom poti z vsemi možnimi oblikami prevoza razen osebnega avtomobila, ki se je prav ob dnevu brez avtomobila izkazal kot odličen pripomoček.
Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu, ki je na svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu v Kigaliju osojil naslov svetovnega prvaka, Sloveniji pa prikolesaril peto člansko kolajno. Na izjemno zahtevni progi je postal šele osmi kolesar v 98-letni zgodovini svetovnih prvenstev, ki je ubranil mavrično majico.
Kandidatki sta bili še:
Kandidata sta bila še:
- Janez Šamperl, gvardjan piranskega minoritskega samostana, ki je v piranski cerkvi svetega Frančiška po 85 letih sprejel sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia z motivom Marije z otrokom in svetniki. Po desetletjih prizadevanj diplomatov in strokovnjakov za vrnitev približno sto med drugo svetovno vojno odnesenih umetnin je ta prva, ki se vrača na izvorno mesto nastanka.
- Danilo Trstenjak, upokojeni igralec Lutkovnega gledališča Maribor, ki je odigral 599 od 600 ponovitev predstave Žogica Marogica. Ena od najbolj legendarnih in prepoznavnih predstav je bila premierno uprizorjena leta 1994, njena 600. ponovitev je pa je zaokrožila praznovanje 50. obletnice Lutkovnega gledališča Maribor.