Nekega dne mimogrede opazite, da vaš najstnik posluša glasbo, ki se vam zdi nekvalitetna. Sprva zmedenost, saj ste ga še pred nekaj leti vztrajno vozili v glasbeno šolo, pri tem pa v avtu vrteli le najbolj prefinjen izbor skladb, nato pa dilema: kako se lotiti pogovora o tem, zakaj je neka glasba kvalitetna, druga pa spet ne? Je sploh vredno načeti to temo?

Vikend je že tako blizu, da se ga lahko skoraj dotaknemo, nikar pa preveč ne razmišljajte o tem, kaj pride po njem. Katastrofa ... ponedeljek. Tretješolci z OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani so nam razložili, zakaj je ponedeljek za odrasle tako težek dan.

Odbito jutro je namenjeno poslušalcem, uporabnikom tehnologije. Tokrat iščemo pomankljivosti, zanimivosti in bizarnosti Googlovih zemljevidov. Od lokacij, ki so postale turistične znamenitosti, do nesmiselnih poti, ker se korporacija ne odziva na urejene, manj znane ceste. Z izkušnjami sodelujejo poslušalci Alen, Blaž in Neža.

Odraslim se pritisk dvigne takoj, ko slišimo besede sestanek, koledar, načrt, evalvacija, projekt. Zato sprašujemo malčke z OŠ Ledina, ki ne vedo, kaj se dogaja za zaprtimi vrati, kaj mislijo, da odrasli počnemo na službenih sestankih. Kaj tako vneto pišemo? Kakšno bi bilo omizje, če bi za njim sedeli otroci?

Kdor čaka, dočaka. Ampak: 7 je magično število, zato pričakujte še nekaj neimenovanih.

Lahko bi bila samo zgodba o debitanskem albumu, pa ne bo. Ker Trnow Stajl ni samo glasbeni album, Trnow Stajl je avdio spomenik urbane pop kulture. Raperji se bodo o besedi pop zgrozili, a jih bo slej kot prej minilo.

Zgodba sicer ni nova, se pa neprestano razvija in dopolnjuje. Iz Nemčije (Berlina) so že lani začele prihajati novice, da se eden za drugim zapirajo večji klubi in da to najbrž pomeni konec "klubske scene". Trend ni samo nemški, ampak se podobno dogaja po vsej Evropi. Eden od razlogov naj bi bila epidemija covida, ki je spremenila navade obiskovalcev, pa visoka inflacija, podražitve ... Je res konec? Ali gre morda za nov začetek nečesa drugega?

Kaj početi, ko zunaj dežuje? Zdi se, da je konec sveta, če Slovenci ne moremo na kolo ali v hribe. A otroci bi se nam verjetno samo nasmihali. Malčke z OŠ Bežigrad v Ljubljani smo spraševali, zakaj so odrasli tako nejevoljni, ko zunaj dežuje, in kaj početi, ko nam dež prekriža načrte.

Gotovina je bila zadnja leta kar v središču pozornosti javnosti, zbirali so se celo podpisi za njen vpis v ustavo. Tokrat pa idejo obračamo: koliko fizičnih evrov sploh še nosimo v denarnici ali kakem žepu? Kaj plačujemo z gotovino? In ali ni morda že plačevanje s kartico znak, da si "ata"? Ker danes samo še prisloniš telefon.

Vsi malčki, mulčki in sončki so za svojimi kockami in mizami v vrtcih in šolah, na Valu 202 pa jih cukamo za rokav. Sprašujemo jih, zakaj se politiki ves čas kregajo? Kako bi oni rešili spore med njimi in kakšni predsedniki bi bili sami? Družili smo se s tretješolci z OŠ Spodnja Šiška in OŠ Bežigrad.

Danes premierno: Malček Drugače. Oddaja, v kateri malčki razmišljajo o temah, ki zadevajo in težijo odrasle. Odrasli namreč zelo radi v vsaki malenkosti najdemo razlog za slabo voljo, otroci pa nasprotno razlog za zabavo. Ko v vrsti na pošti nestrpno gledamo na uro, otroci med čakanjem štejejo ploščice in plešejo. Ko mi brundamo, da je zunaj spet dež, oni skočijo v škornje. Ko mi v prometnem zastoju merimo minute, oni skozi okno preštevajo oblake.

V Indiji platformo Netflix uporablja manj kot en odstotek prebivalstva, v Nigeriji pa moramo za mesečno naročnino na Spotify odšteti točno 53 centov. Kje in na kakšen način se danes lahko dokopljemo do avdio- in videovsebin?

Novi zakon o medijih in skoraj vsi členi, ki zadevajo glasbo v slovenskih medijih. Toliko vprašanj.

Kaj je empatija? Dnevno se srečujemo s podobami in osebnimi tragičnimi zgodbami konkretnih ljudi, na katere se ali naj bi se čustveno odzvali. Zakaj smo kot družba nagnjeni k temu, da probleme, ki daleč presegajo individualno raven, predstavljamo skozi tovrstne izpovedi, ki računajo na našo empatijo? Kaj pa, če nam ravno empatija omogoča, da se v tem svetu nič ne spremeni?

Za uporabnike pretočnih glasbenih platform ni več presenečenje, da se je umetna inteligenca etablirala kot ustvarjalec glasbenih vsebin, ki se znajdejo v algoritmično kuriranih seznamih predvajanj. V središču razprav je nedavni primer Velvet Sundown. Skupina je v nekaj tednih dosegla več kot milijon predvajanj na glasbenih platformah, kasneje pa se je izkazalo, da ne gre za resnične izvajalce. Glasba, promocijske fotografije in zgodba benda so bili v celoti ustvarjeni z umetno inteligenco. Svoje mnenje so o glasbi, za katero ne vemo, ali jo je ustvaril človek ali umetna inteligenca, povedali tudi mimoidoči.

Pešec je kralj, kolesar je princ, avto je kmet. Ne vem, če je to zares pregovor, ampak mogoče bi lahko bil. Sem pa ugotovil, da to mnenje ni tako splošno deljeno, kot se mi je - omejenemu predvsem na ljubljansko izkušnjo logističnih premikov - zdelo doslej.

Med pobiranjem pošte iz nabiralnika z očesom ošvrknete oglasno desko, na kateri je eden od sosedov anonimo pustil sporočilo. Običajno rahlo jezno, včasih sarkastično, morda celo predrzno. Če bi iskali še dodaten skupni imenovalec teh zapisov, bi najbrž dodali še, da je pogosto zapis slovnično nedosleden. Kdo piše ta sporočila, kaj nam sporoča in kakšen je odziv nanja, če sploh?

Tudi vas moti, ko čarobni "da" mladoporočencev pred oltarjem zmoti jok kričečega otroka v zadnji klopi? S poslušalci smo že navsezgodaj debatirali o tem, kaj bi pravzaprav starši morali storiti v taki situaciji.

En espreso, tri ure tipkanja na prenosniku. Po treh urah ob jeznem pogledu natakarja še kozarec vode. Kdaj smo v lokalu predolgo in ali obstaja razmerje med zapravljenim časom in porabljenim denarjem? Se ga držimo?

Odrasli se poletnega dopusta načeloma veselimo, a si že pred letovanjem priskrbimo veliko stresa. Pakiranje, zlaganje v avto, gneča na cesti, vročina ... Kaj, če smo kaj pozabili? Kaj bomo, če bo slabo vreme? Preveč če-jev, premalo brezskrbnosti, zato nam razmišljanja o počitnikovanju na morju ponujajo otroci iz Kranjske Gore in Mojstrane, stari od 6 do 12 let.