V tokratni oddaji KiKs predstavljamo knjigo Slovar časa s podnaslovom 300 besed za 300 tednov. Izšla je v drugi polovici leta 2025 ob osemdesetletnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V njej so zbrane objave v rubriki Beseda tedna v časopisu Delo, ki so zaznamovale posamezne tedne v zadnjih šestih letih. Izbrane so torej glede na aktualnost, pojave in dogajanje, ki je v ospredju posameznega tedna, jezikoslovci pa jih spretno ovijejo v razlago in opis. Sogovornica: glavna urednica knjige Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Kratko informativno koristno slovenščino danes posvetimo dilemi, ki spremlja zapisovanje besede »božič«. Sogovornik prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU med drugim opredeli vzroke za zmedo in spremembe v zapisu, ki so se dogajale skozi obdobja oz. bolje rečeno sisteme.

V teh dneh so mesta že praznično okrašena, vse naokoli se sveti in blešči … Mnogim je to všeč, nekaterim morda malce manj … Sem pa prepričana, da si je večina od vas - ali pa si še boste - vzela čas in ste odšli v mesto na lučke. Pa je, če pogledamo v naše slovarje, ta izraz sploh pravilen? Bi morali reči, da gremo v mesto na sijalke? Morda na žarnice? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Medovaren oz. medvedovaren, globoki ponaredek, tehnofobija in nebralec so novejše besede, ki v slovenskem jeziku še ne obstajajo dolgo. So del Sprotnega slovarja slovenskega jezika, katerega najnovejša različica bo izšla 3. decembra. O tem, kako slovar nastaja, smo v oddaji Kiks govorili pretekli teden. Danes pa bomo izvedeli, s katerih področij najpogosteje prihajajo nove besede.

Jezik je živa tvorba, ki se nenehno prilagaja aktualnim razmeram. To seveda velja tudi za slovenščino. V njej se vsako leto pojavi vsaj nekaj popolnoma novih besed. Tiste, ki se še uveljavljajo in jih tudi uporabljamo dovolj pogosto, mesto najprej dobijo v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.

Ko govorimo o jeziku, se velikokrat zataknemo pri drobnih besedah. Tistih, ki se nam zdijo samoumevne. Ena takih je – veznik. Gotovo ste že kdaj slišali ali brali, ko je nekdo namesto veznika ampak uporabil veznik pač pa. Primera: »ni bil nesramen, ampak iskren« ali »ni bil nesramen, pač pa iskren«. Katera izbira je pravilnejša ali vsaj primernejša? Ustaljeni ampak ali na drugi strani pač pa? Sogovornik: Marko Janša, lektor in učitelj slovenskega jezika.

Uporaba nedoločnika in namenilnika povzroča trdovratne težave, ki se krepijo. Če smo še pred leti, ko smo v KiKs-u prvič govorili o namenilniku, ugotavljali, da se te težave pojavljajo predvsem pri govoru, smo v drugem KiKs-u, posvečenemu tej temi, ugotovili, da se težave iz govorjene že selijo v zapisano slovenščino. Danes, ko ta »kiks« pod drobnogled vzamemo že tretjič, pa o tem, da je zmeda še vedno prisotna in da celo povzroča izginjanje namenilnika. Darja Pograjc se je pogovarjala s prof. dr. Andrejo Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Gotovo ste med iskanjem kakšne besede v spletnem Franu že kdaj naleteli na kvalifikatorja »starinsko« in »zastarelo«. Oba izražata časovno zaznamovanost besed. Prvega najdemo ob besedah, ki so bile nekoč splošno rabljene, a danes niso več v rabi. Drugega ob nekoč rabljenih besedah, ki so danes v knjižnem jeziku mrtve. Slednjih se 1. novembra lotimo v Kratki informativni koristni slovenščini s prof. dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

V tokratnem KiKsu pod drobnogled jemljemo čustvenčke oziroma emodžije, ki izvirajo z Japonske. Gre za simbol ali sličico, navadno v podobi obraza, ki v elektronski komunikaciji izraža čustvo, razpoloženje ali zanimanje. Jezikoslovci in semiotiki jih uvrščajo v posebno kategorijo jezikovnih kodov, saj niso ne vizualni, ne verbalni.

"Cukr, kišta, špegli, kafe in džabe" so nekatere od slovenskih besed, ki jih pogosto uporabimo v govoru, redkeje pa pri pisanju. To je tudi razlog, da jih običajno sploh ni mogoče najti v slovarjih in drugih jezikovnih virih. To vrzel je nedavno premostil raziskovalec dr. Jaka Čibej s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v okviru Centra za jezikovne vire in tehnologije pripravil prvi sistematični popis teh izrazov. V Digitalno slovarsko bazo za slovenščino je tako vključil več kot tisoč nestandardnih leksemov, kot so "štihati, švoh, štenge, parkirplac" … Besede so opisane z vsemi oblikami in izgovori ter bodo dostopne v digitalni obliki.

Za Kratko informativno koristno slovenščino sta tokrat kolegici Darja Pograjc in Saša Grčman zbrali nekaj primerov t. i. »jezikovnih smeti«. Verjamemo, da ste zdajle pomisli na nekaj, kar je odveč. Morda na ponavljanje mašil, kopičenje veznikov, tudi na kakšen nespreten primer prevzemanja iz tujih jezikov. Res je, vse to sodi v današnji KiKs, v katerem med drugim razjasnimo pojme kot so jezikovna čistost, slogovna ustreznost in jezikovna stilistika.

V slovenščini danes poznamo štiri glagolske čase - sedanjik, preteklik, predpreteklik in prihodnjik. Slednji je med vsemi glagolskimi časi najmlajši, saj ga poznamo šele od srednjega veka dalje. V stari cerkveni slovanščini, denimo, prihodnjika še niso uporabljali, je bil pa sicer ta prvi dokumentirani jezik Slovanov bogatejši za nekaj sklanjatev. O jeziku, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod, smo v tokratnem Kiksu govorili s prof. dr. Matejem Šeklijem z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

V današnjem Kiksu nadaljujemo zgodbo, ki smo jo začeli že pretekli teden. Govorili smo o rabi predlogov »v« in »na«. Tako smo izvedeli, da večinoma rečemo, da smo nekaj slišali na radiu, predlog »v« pa uporabimo le, če govorimo o tem, da smo denimo vstopili v stavbo, v kateri se nahaja radio. Tudi danes bomo predstavili par primerov uporabe obeh omenjenih predlogov, ki bodo povezani predvsem z geografskimi enotami in območji. Za razlago bo poskrbela doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Predlogi so besede, ki večinoma stojijo pred samostalniki ali pridevniki. Načeloma so kratki, mnoge izgovarjamo skupaj z besedo, ki sledi. Predlogov ne sklanjamo, spregamo ali stopnjujemo, določajo pa sklon samostalnika, ki stoji za njimi. Skupaj z besedo, pred katero stojijo, lahko izražajo prostorsko, časovno, vzročno in načinovno razmerje. S, z, iz, na, v, k, h, pri, pod, med, čez, skozi so nekateri od predlogov, ki jih poznamo. Pod drobnogled v oddaji Kiks pa bomo tokrat vzeli predloga »na« in »v«. Oddajo je skupaj s sogovornico doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pripravila Andreja Gradišar.

Slovenija je v Evropski uniji pri vrhu glede na število traktorjev (skupaj jih je bilo lani registriranih skoraj 122.000, še približno 10.000 naj bi jih bilo neregistriranih). Zato se, kot so zapisali na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zdi malodane nepogrešljiv tudi terminološki slovar, ki pokriva področje agronomije. Ker pa gre za izjemno široko in interdisciplinarno vedo, takšen slovar ni nastal čez noč. Sogovornica: Tanja Fajfar, raziskovalka na Oddelku za terminologijo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Tehnološki razvoj in inovacije, novonastale družbene okoliščine, spreminjajoč življenjski slog, modni trendi, novi produkti pop kulture narekujejo nastajanje novih besed ali novotvorjenk. Besedišče slovenskega jezika bogatijo tudi nove besede, ki nastajajo prek prevodov. Za prevajalce je prav poseben izziv, ko naletijo na besedo v izvornem jeziku in ugotovijo, da v ciljnem jeziku ni ustreznega izraza. Novotvorjenke zapolnjujejo poimenovalno praznino, nekatere živijo samo znotraj prevodnega dela, drugim uspe preboj v širšo rabo. Kakšne strategije in mehanizmi obstajajo za tvorjenje novih besed pri prevajanju leposlovnih del, je eno izmed vprašanj tokratne epizode Kratke informativne koristne slovenščine. Bojan Leskovec se je pogovarjal s prevajalcem in pisateljem Boštjanom Gorencem Pižamo.

Ste vedeli, da imamo pri nas Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen? Sestavlja jo 11 članic in članov, ti prihajajo iz različnih institucij, ena od nalog komisije pa je tudi ohranjanje zemljepisnih imen in njihovo pravilno zapisovanje z jezikoslovnega, etimološkega, zgodovinskega in geografskega vidika. Na primeru poimenovanja držav smo preverili, kakšne odločitve sprejemajo člani komisije.

R je 18. črka slovenske abecede. Poleg K, G, F, V ter šumnikov in sičnikov spada med težje izgovorljive glasove. Lahko bi rekli tudi, da gre za glas, ki je najbolj zaželen, saj mu pogosto posvečamo največ pozornosti med vsemi. Včasih tudi preveč. Tako starši in stari starši radi otroke spodbujajo z »reci, riba, raca, rak«, da bi le slišali ta tako močno zaželeni R. A to ni prava pot, pojasnjuje Nika Boncelj, magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike iz Vrtca Litija.

Po nekaterih ocenah naj bi v angleškem jeziku letno nastalo približno 5 tisoč besed, od tega jih v večje slovarje, kot je Oxford English Dictionary, vpišejo le slabo petino. Nove besede nastajajo na različnih področjih, v različnih kontekstih in med različnimi uporabniki - v primeru mladih se ocenjuje, da letno nastane približno 20-50 novih slengovskih izrazov, od katerih jih širšo množico uporabnikov doseže med 10 in 15, do največ trije slengovski izrazi letno pa preidejo v splošno rabo. “Na to, kaj bo ostalo, pa tudi kako bo nastalo, imajo velik vpliv družbena omrežja,” pa pravi tokratna sogovornica oddaje Kiks, Petra Ceglar, pevka, strokovnjakinja za družbena omrežja, predvsem pa predstavnica generacije Z.

Živalski frazemi so v slovenskem jeziku pogosti in lahko bi jih našteli ogromno. Na primer: kot kra brez glave, beseda ni konj, medvedja usluga, kot maček okoli vrele kaše, biti na psu, tih kot miška, zdrav kot riba, rakom žvižgat, muha enodnevnica. Ampak tokrat se bomo osredotočili na frazem ali pregovor: Bolje vrabec v roki kakor golob na strehi. Spoznali bomo pomensko enake različice tega pregovora pri drugih narodih, spomnili se bomo na sopomenko, v kateri nastopata kos in goska in je žal skoraj pozabljena. Šli bomo po sledi mnogih frazemov in metafor, katerih osnovna sestavina je golob. Kiks pa bomo začeli s kiksom. Bojan Leskovec v tokratni epizodi gosti profesorja slovenščine, dr. Klemna Laha.