Pred sto leti se je socialna antropologija odvračala od strastnega zanimanja za izvore človeštva, da ne bi spodbujala rasizma, dandanes mnoge zanima, kdo vse stoji v vrsti njihovih daljnih prednikov. Nekateri menijo, da socialne antropologije ni mogoče opisati z njenim raziskovalnim predmetom, saj pokriva zelo širok spekter na raziskovalnem polju, na katerem se druži tako z biologijo, arheologijo, kot zgodovino, sociologijo in filozofijo. Čeprav so jo pred stoletjem in še prej, zelo zanimale različne kulturne in socialne kategorije, koncepti in fenomeni, prežitki in univerzalije – večinoma pri staroselskih ljudstvih, ki naj bi bila izolirana in malodane v zamrznjenem stanju – , in je pobegnila pred fizično antropologijo, se je potem skesano vračala nazaj, da bi proučila tisto, kar je spregledala in zavrgla. Poleg duhovne kulture, družbenih institucij, materialne in tehnične kulture, vseh plati življenja, vključno z dinamikami razrednega boja, jo v povezavi s človekom zanima tudi preobrazba naravnega okolja, kulturna krajina. Tako od nje izvemo, da sorodstvo ni biološka, ampak kulturna kategorija, narava in kultura pa nista v opoziciji.

 

Gosta: dr. Bojan Baskar, Filozofska fakulteta, avtor knjige Antropologi in zgodovinarji – zadnjih sto let, in dr. Miha Kozorog, avtor spremne besede h knjigi, ZRC SAZU 

Fotografija: z naslovnice knjige, Studia humanitatis