Z novim letom se začne marsikaj novega - tako začenjajo veljati nekateri zakoni, uresničevati se začenjo nekatere zaobljube in na novo se začenja merjenje našega Lokalnega časa. Prvi na novem seznamu, ki nosi letnico 2026, so kolegi Radia Koper. V njihovem imenu se je oglasila Tjaša Škamperle.

V tokratnem Lokalnem času smo se spomnili pomembnejših jubilejev, ki so jih v letu 2025 zaznamovali na Idrijskem in Cerkljanskem ter napovedali nekatere, ki jim bomo v letu 2026. Med letošnjimi so bili: 360 let idrijske rudarske godbe na pihala, 30 let od najdbe neandertalčeve piščali v jami Divje babe pri Šebreljah in 80 let od izvedbe Partizanskih smučin. V prihodnjem letu pa bomo med drugim zaznamovali 260 let kalvarije s postajami križevega pota na hribu nad Idrijo in 150 let od rojstva velikega literata Ivana Cankarja.

V tokratnem Lokalnem času se bomo odpravili v prijetno strnjeno hribovsko vasico na meji med Dolenjsko in Zasavjem, v vas Javorje nad znanim gradom Bogenšperk v občini Šmartno pri Litiji. V vasi z manj kot 100 prebivalci imajo kulturno in gasilsko društvo, vrtec, knjižnico in medgeneracijski center. Na božični dan bodo domačini pripravili tradicionalne žive jaslice s predstavitvijo starih običajev. Nastopajočih bo več, kot je prebivalcev v vasi.

Tokratni Lokalni čas bo že nekoliko praznično obarvan, saj se bomo pred jutrišnjim uradnim odprtjem narodnih jaslic Maksima Gasparija v naravni velikosti najprej odpravili v Selšček, rojstno vas tega znamenitega notranjskega slikarja. Nato pa bomo obiskali Sodražico in tamkajšnjo cerkev Svete Marije Magdalene, kjer obeležujejo 20. obletnico postavitve orgel, ki s svojimi 2422 piščalmi sodijo med najmogočnejše v državi. Na potep nas bo pospremil naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj.

V tokratnem Lokalnem času smo zavili v Posočje, Mariša Bizjak nas je že navsezgodaj zjutraj odpeljala nad Tolmin, od koder se je odprl čudovit razgled na aktualno lokalno dogajanje.

Vzgojiteljica Sabina Skok je izdala knjigico z naslovom »Dora gre na Snežnik«. Poučna zgodba najmlajše uči spoštovanja do narave in dediščine, deklica pa na vrhu 1.796 metrov visokega primorskega očaka uživa v čudovitem razgledu in si privošči domače, avtohtone jedi. Ko se s Snežnika spustimo v dolino in se odpravimo proti Krasu, pa lahko tamkajšnje avtohtone jedi in pijačo ter kraško arhitekturo doživljamo na tradicionalnih osmicah. In ker je Kras povezan s kamnom, smo se pozanimali, kam je sežanski Vinakras spravil penino, kjer se bo dve leti starala, in obiskali študenta Višje strokovne šole Sežana, smer kamen, Martina Kandida, ki je na evropskem tekmovanju mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills odlično branil slovenske barve.

Novembra pred 6. desetletji so se na svoji prvi vaji zbrali ustanovitveni člani Ljutomerskega okteta, ki je že kmalu postal eden od pomembnih oktetov v Sloveniji. Še danes se ponaša z okoli 30. nastopi na leto doma in v tujini, tradicija pa mu poleg odgovornosti, srčnosti in ponosa narekuje tudi skrbno negovanje slovenskega glasbenega izročila. To v poslušalcih zbuja in goji čut za slovensko besedo, domoljubnost, poštenost in ponos, skratka vrednote, ki so jih v Prlekiji znali ceniti že od nekdaj. Ljutomerski oktet se v množici pevskih zborov in skupin ponaša z najdaljšo tradicijo neprekinjenega petja, sicer pa je bilo slovensko pevsko društvo v Ljutomeru ustanovljeno že pred 131. leti. Pripravila: Lidija Kosi. Na fotografiji: Zdajšnji in nekdanji člani.

V novembru so javne ustanove po državi odete v modro barvo, tako ozaveščajo in podpirajo sladkorne bolnike. Društvo sladkornih bolnikov Posavja deluje že 40 let in v druženju in izobraževanju o bolezni združuje preko 500 članov. V Posavju, kjer nasprotujejo spremembi uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki predvideva združevanje posavske in jugovzhodne zdravstvene regijo v eno, od poletja deluje tudi mobilni paliativni tim, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na domu.

Po poteh Črnjanskega rokopisa smo se odpravili v tokratnem Lokalnem času. Gre za skoraj 400 let star dokument, ki je bil javnosti do zdaj manj znan, po novem pa je vpisan na Unesco nacionalno listino Spomin sveta in je torej pomemben za vso Slovenijo. Zakaj je tako in kako so lahko knjigo ohranili? Ob tem tudi pojav bukovništva, ki se je prav na Koroškem najbolj razcvetel zaradi izjemnega pomanjkanja knjig pred stoletji. Ob koncu zavijemo še na drugi del Koroške, v Dravsko dolino, kjer je beležijo še eno zgodbo, ki si jo je vredno vzeti za zgled. Z izjemno podporo občine invalidi zapisujejo nove življenjske zgodbe in delajo v Zavodu Radela, ki je praznoval 10. obletnico.

V Sorici in nekaterih drugih vasicah pod Ratitovcem ohranjajo tudi manj znano kulinarično posebnost - sir, ki ga imenujejo »ta soršk sar«. Tradicija izdelovanja sira posebnega okusa se prenaša iz roda v rod. Zdaj ga izdelujejo na petih kmetijah. V sirarstvo pa se vse bolj vključujejo tudi mladi. Med njimi je tudi 26-letni Rudi Pintar. Prizadevanja za ohranjanje in oživljanje te kulinarične posebnosti podpirata tudi turistično društvo Sorica in Javni zavod Ratitovec. »Ta soršk sar » bi radi v prihodnje umestili tudi v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.

V tokratnem Lokalnem času preverjamo, kako prijazna je prestolnica za naše lajajoče štirinožce in tudi za vse, ki z njimi živijo. V Ljubljani naj bi bilo psov kar blizu 26 tisoč, kar je lepa številka, vsak od njih je svoja duša in vsak od njih je odgovornost lastnika. Tako glede dobrobiti in skrbi za psa kot tudi za okolico, za ljudi in za naravo. Pred kratkim so se povišale kazni za puščanje iztrebkov in za sprehajanje psa brez povodca. Pasja kultura, če ji lahko tako rečemo, se izboljšuje, še vedno pa kršitve seveda so, ugotavljajo opazovalci, najbolje pa to vedo lastniki psov sami. Razmišljamo, kaj pomeni imeti psa v urbanem okolju kot je Ljubljana, kako lastniki skrbijo zanje, ali višje kazni lahko prinesejo manj kršitev, kako prijazna je Ljubljana za pse.

Po izjemno uspešni prvi sezoni z novim prometnim režimom v dolini Vrata se zdaj začenja testno obdobje tudi za nov prometni režim na našem edinem visokogorskem cestnem prelazu, na Vršiču. Ta bo še bolj kompleksen, saj gre za tranzitno cesto, ob kateri pa je tudi veliko takšnih in drugačnih interesov. V tokratnem Lokalnem času se oziramo na izkušnje po premierni sezoni v Vratih in napovedujemo padec obeh zapornic, ki se bosta testno spustili na obeh straneh Vršiča konec tega tedna. Preverjamo tudi, kakšne so bojazni in pričakovanja in kako so si snovalci zamislili ta nov režim. Poskusno obdobje, v katerem bodo skušali zbrati kar največ izkušenj in spoznanj za morebitne popravke in izboljšave režima, bo trajalo 14 dni, prava učna ura za snovalce in uporabnike pa bo seveda šele prihodnja poletna sezona.

V Lokalnem času se selimo v naše najstarejše mesto, na Ptuj. V Ptujski kleti skrivajo oziroma imajo varno spravljeno tudi najstarejšo slovensko steklenico vina - "zlata trta" z letnico 1917. In na Ptuju nas že čaka naša dopisnica Gabrijela Milošič, ki nas bo tokrat popeljala tudi po vinorodnih Halozah, kjer so trte letos v nasprotju s številnimi drugimi našimi vinorodnimi pokrajinami bogato obrodile.

Kakšna je druga podvodna struktura, namenjena opazovanju, raziskovanju in izobraževanju, ki so jo potopili na dno Piranskega zaliva, in se je pridružila Morski oazi Piran, na katero so se že v nekaj mesecih pritrdili številni morski organizmi? In kako je bilo na dogodku v Kopru, ki so ga poimenovali Morje in mi, udeležilo pa se ga je okrog 40 mladih, ki so oblikovali različne predloge za varovanja morja in obalnega prostora? O vsem tem v tokratnem Lokalnem času z ekipo Radia Koper.

V tokratnem lokalnem času nam bo naš celjski dopisnik predstavil letošnji utrip na sejmu MOS, njegovo bogato zgodovino, načrte za prihodnost in kaj ta dogodek pomeni za lokalno skupnost ter državo. V zadnjem obdobju ta sejem obišče približno 65 tisoč obiskovalcev letno. Čeprav se v zadnjih letih na njem predstavlja nekoliko manj razstavljavcev kot pred epidemijo covida-19, gre še vedno za največji obrtno-poslovni sejemski dogodek v Sloveniji.

V Lokalnem času tokrat o vseslovenskem srečanju predic in peki pajtičk v Cerknem. Obe tradicionalni spretnosti, rokodelska in kulinarična, sta se prvo septembrsko soboto prepletali v Cerknem.

V tokratnem Lokalnem času se bomo najprej odpravili v Belo krajino, kjer reka Kolpa velja za najdaljšo slovensko plažo. Preverili bomo kakšna je bila letošnja turistična sezona v deželi belih brez. Dogajanje in utrip v kampih in na kopališčih še vedno kroji vreme, lepše kot je, bolj so kampi in kopališča polni. In ker se je v ponedeljek začela meteorološka jesen bomo preverili, kakšna letina se obeta v sadovnjakih in vinogradih - za številne je jesen najlepši čas v letu. Turizem in kmetijstvo pa sta na Dolenjskem tesno povezana. Več o tem z dopisnikom Jožetom Žuro.

V tokratnem Lokalnem času nas bo naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj najprej popeljal v Ribniško dolino oziroma Sodražico, kjer deluje Rokodelska zadruga In situ, katere člani negujejo več kot pol tisočletno izročilo rokodelske umetnosti, prav danes pa bodo sodelovali tudi na zaključku letošnjega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni. Nato pa se bomo podali še v zaselek Podvrh v občini Osilnica, kjer živi le še osem domačinov, ki so lepo prenovili skoraj dve stoletji staro vaško kapelico.

Karin Zorn Čebokli nas je iz novogoriškega studia odpeljala na potep, ki poleg rekreacije poskrbi tudi za pravi odmerek kulture. Prepričani smo, da boste dobili tudi kakšno idejo za svoj potep!

Posavje je prepleteno z gradovi in tisti v občinski lasti živijo, namenjeni za protokolarne namene in z različnimi vsebinami odprti javnosti. Tokrat vas popeljemo po treh, ki bodo deležni dodatnih vlaganj. Na razpisu ministrstva za kulturo za prenovo kulturne dediščine v občinah vzhodne kohezijske regije je bilo letos uspešnih 18 občin, tudi občina Brežice za grad v katerem domuje Posavski muzej Brežice, Mestna občina Krško za grad Rajhenburg in občina Kozje za grad Podsreda. S starostjo gradov pa se primerja tudi romarsko središče Svete gore nad Bistrico ob Sotli, kjer na vrhu stoji pet svetišč, ki privabljajo predvsem slovenske in hrvaške romarje.