Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.

Prostofer ali prostovoljni šofer je vseslovenski, trajnostni projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših. Ko je pred skoraj štirimi leti ta projekt zaživel tudi v Mariboru, je bil med prvimi vozniki – prostovoljci, ki so se odzvali javnemu povabilu, tudi Stanko Kozar iz Razvanja. Sprejel je še en izziv dela za javno dobro v domačem okolju, ki pa sploh ni bil prvi. Vse se je začelo že davno prej.

Tokratni Lokalni junak Polde Mišič prihaja z Bloške planote. Je kar nekakšen njen zaščitni znak, poznavalec zgodovine bloškega smučanja in tradicionalnih tekov na smučeh, pa tudi nepogrešljivi mešetar na Mihaelovem semnju in drugih prireditvah. Dejaven je v turističnem in športnem društvu, do upokojitve je svoje znanje razdajal mladim kot učitelj športne vzgoje v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Rakovem Škocjanu.

Tokratna Lokalna junakinja je Vladimira Skale. Skupaj s sodelavci že več kot četrt stoletja v Celju pripravlja Pravljično deželo. Ta v knežjem mestu zaživi v drugi polovici decembra in vabi družine z otroki z vseh koncev države, do nje je mogoče prisopihati tudi s pravljičnimi vlaki. Gre za projekt, ki je bil odločilen, da je Celje dobilo naziv Evropsko božično mesto 2025.

Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se je poslovila od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju.

Daria Mandžuka že 17 let vodi Društvo diabetikov Posavja, ki v tem letu obeležuje 40 let delovanja. Je ambasadorka njihove zveze, saj je s številnimi idejami in projekti, ki jih je vpletla v društvo, ki šteje preko 500 članov, obogatila življenje starostnikov. Je srčna prostovoljka, za starostnike skrbi tudi v Društvu upokojencev Brežice in nič nenavadnega ni, da speče pecivo in se z njim odpravi na obisk k starejšim v njeni okolici. V akciji nabiranja korakov je združila številna društva in generacije. Lani so nabrali 70 tisoč korakov in bili peto leto najuspešnejši. Kot nekdanja učiteljica ohranja medgeneracijski stik in v prvi triadi brežiške šole rada pripoveduje pravljice in poučuje na krožkih o sladkorni bolezni. Letošnjo oktobrsko nagrado Občine Brežice je sprejela z besedami, da je to nagrada vseh prostovoljcev.

Branka Smole je ženska mnogo talentov. Njen žametni glas je na Gorenjskem postal ikona radijskih valov in odrskih desk. Je moderatorka, scenaristka, časopisna urednica in že tri desetletja zdaj uspešna direktorica Gledališča Toneta Čufarja Jesenice, kjer je pred dnevi padel zastor za njenimi zadnjimi Čufarjevimi dnevi v tej vlogi. Čufarjevi dnevi so festival slovenskih ljubiteljskih gledališč, ki ga je Branka Smole kar pol stoletja bogatila in skrbela za njegovo rast in razvoj. Danes predstavlja najpomembnejši dogodek za številne slovenske amaterske igralce. Branka Smole pa torej zdaj zapušča jeseniški oder in ga prepušča, kot pravi, mlajšim s svežimi idejami.

Življenje prinese marsikaj, najbolj boleče pa je, če nesreča obišče najmlajše. Tjaša Železnik najmlajšim onkološkim bolnikom pomaga na svojstven način. Deluje namreč kot frizerka in spodbuja ljudi, naj darujejo svoje lase, iz katerih se nato izdelujejo otroške lasulje, ki otrokom vsaj malce olajšajo bolečo izkušnjo. Tjaša Železnik je tokratna Lokalna junakinja, z njo se je pogovarjal Peter Močnik.

Tokratno Lokalno junakinjo je usoda vojne iz Bosne in Hercegovine kot šestletno deklico pripeljala v Maribor. Danes je Amra Čaplja nepogrešljiva medicinska sestra, ki se iz dneva v dan srečuje z ljudmi, ki v stiski ne morejo drugam kot v ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.

34-letni Jure Podobnik je mladi prevzemnik družinske Kmetije na Hmeníci, nad vasjo Otálež v cerkljanskem hribovju. Z več kot 300-glavo čredo ovc je eden največjih rejcev drobnice na severnem Primorskem. Poleg živinoreje, ki je njihova osnovna dejavnost, se na kmetiji ukvarjajo tudi s predelavo mleka v mlečne izdelke. Jure Podobnik je pred tremi leti postal tudi predsednik Društva rejcev drobnice Idrija – Cerkno, ki je bilo ustanovljeno leta 1997, vmes za nekaj let zaspalo, potem pa doživelo preporod. Zdaj tudi z zelo dejavnima rokodelsko in kulinarično sekcijo skrbijo za promocijo lokalnih pridelkov in izdelkov ter jim poskušajo povrniti nekdanjo veljavo.

Doktorica ekonomskih znanosti Iva Konda je predsednica Belokranjskega gobarskega društva, ki je minuli konec tedna v Semiču pripravilo tradicionalno razstavo gob. Njena ljubezen do gob in gobarjenja sega v otroška leta. Pred tremi leti je prevzela vodenje društva, ki se vključuje v številne dejavnosti v Beli krajini, letos so v okviru študijskega krožka izdali zloženko z naslovom Pasti podobnih gob.

V oddaji Lokalni junak bomo tokrat spoznali Marjanco Velišček iz Kobarida, dolgoletno sekretarko tolminskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije. Letos poleti se je upokojila in svoje mesto predala domačinki Mateji Vidic Leban. Kljub temu še naprej ostaja dejavna kot prostovoljka. Z Marišo Bizjak sta se spominjali preteklih let, ki so ji dale potrpežljivost, razumevanje in predvsem zavedanje, kako pomembno je, da v vse bolj individualiziranem svetu še vedno ostajamo ljudje – ljudje, ki opazimo drug drugega in si med seboj pomagamo.

Gospa Cvetka Petek – tajnica župana na občini Rogaška Slatina svoje delo doživlja kot poslanstvo in ga opravlja ne samo strokovno in profesionalno, ampak je predvsem prijazna in skuša pomagati na vseh koncih in krajih. Delo tajnice opravlja že 43 let. Najprej je bila tajnica direktorja v zdravilišču, zadnjih 30 let pa je zaposlena na občini Rogaška Slatina. Njeno pisarno pogosto krasi tudi od doma prineseno cvetje, pa tudi sicer rada na občini poskrbi za cvetje. Prav zato, ker ustvarja pogoje za dobro, ustvarjalno delo in vzdušje, ki je prijetno in konstruktivno, je tokratna Lokalna junakinja.

Če na Postojnskem gobariš in če se o kateri od gob porodi senčica dvoma, potem se zatečeš k Jožetu Podboju, da ti pove, ali je užitna ali ne. Je namreč odličen poznavalec narave. Gobarski determinator, svetovalec pri Mikološki zvezi Slovenije, ki pozna tudi ogromno užitnih divjih rastlin in plevelov, poleg tega pa je tudi izvrsten fotograf in s fotografijami opremlja svoje koledarje ter knjižice. Prav letos je z njimi opremili tudi svojo knjigo – Iz narave samo najboljše, v kateri je strnil ogromno znanja o tistemu, kar nam tako radodarno nudi narava.

Geza Kisilak je čevljar v Rogašovcih na Goričkem, ki čevlje ne samo popravlja temveč tudi izdeluje. Čeprav je končal študij ekonomije in je bil tudi direktor nekdanje enote postojnskega podjetja LIV v Prekmurju, je pred poldrugim desetletjem nasledil svojega očeta, ki je čevljarstvo prav tako prevzel od svojega očeta. Geza Kisilak čevlje izdeluje zlasti za folklorne plesalce, kar tretjina njegovih strank pa prihaja iz sosednje Avstrije. Kot velik ljubitelj klasične glasbe se rad odpravi v opero, sicer pa, kot je povedal Lidiji Kosi, sodeluje zlasti na okoliških sejmih in priložnostnih družabnih prireditvah.

Nevenka Mandić Orehek vodi Marinkino knjižnico v Škofji Loki. Gre za drugačno, posebno knjižnico brez članarine, ki je skupen projekt Društva upokojencev in Univerze za tretje življenjsko obdobje U3 v Škofji Loki. Vključena je v sistem Cobiss, bralci pa si lahko knjige izposodijo za daljši čas kot v drugih. Najbolj priljubljeni so romani, avtobiografije in zgodovinska dela. Knjižni fond sestavlja več kot 8 tisoč knjig, večina je podarjenih. Nevenka Mandić Orehek skupaj z drugimi prostovoljkami v Marinkini knjižnici, ki deluje osemnajst let, spodbuja branje in se dobro počuti med knjižnimi policami. Njeno prostovoljstvo je povezano z delom v Društvu upokojencev in Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Škofji Loki. Kot upokojena arhitektka oblikuje tudi glasilo omenjenega društva Mi o sebi.

Sedmošolci iz Velenja Tian, Marko in Tristan so na nedavnem svetovnem odprtem prvenstvu v robotiki World Robot Olympiad (WRO) zasedli 5. mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev na svetu. Vodi jih mentor, učitelj na OŠ Gustava Šiliha Velenje Damijan Vodušek, ki zna iz otrok izvabiti tisto najboljše. Kot je povedal v pogovoru z Metko Pirc, ob uspehu učencev dobi kurjo polt in ni mu žal dodatnega dela, če s tem ustvarja boljši jutri.

Gost tokratne oddaje Lokalni junak je Miha Razdrih iz Nadleska v Loški dolini. Je vsestranski kulturnik, pesnik, igralec, snemalec, urednik, slikar in še marsikaj. Pravzaprav skoraj ni stvari, s katero se ne ukvarja. Uživa na odrih in pred mikrofonom, zadnja leta pa ga najbolj veseli, da lahko mlade pare pospremi na skupno življenjsko pot.

Tokratni Lokalni junak je izdelal največje vetrne zvončke v Evropi. Skladatelj, poklicni igralec cerkvenih orgel, izdelovalec ljudskih glasbil, ljubitelj narave. To in še marsikaj drugega je Anton Petek iz Mozirja. Čeprav glasbenik po izobrazbi in duši, pa je najpomembnejši del njegovega življenja družina. Z ženo sta vzgojila šest otrok. Ti se tudi zdaj, ko so že odrasli, radi vračajo k domačemu ognjišču.

Marija Šlenc Zver je postala prva častna občanka občine Ilirska Bistrica. Klena 75-letnica je svoje življenje posvetila socialnemu varstvu in prizadevanjem za dobrobit vseh prebivalcev občine. Med njenimi največjimi zaslugami je, da so v Ilirski Bistrici leta 1991 odprli vrata doma starejših občanov, zaslužna pa je tudi za ustanovitev univerze za tretje življenjsko obdobje, ki letos obeležuje 30 let delovanja. Obe ustanovi je veliko let tudi vodila. Marija Šlenc Zver pravi, da je vse, kar je počela, počela zavzeto in s srcem.