Katarina Keček, znana novinarka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica je bila na začetku 90. let izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Takrat je bila stara 20 let in je bila študentka prvega letnika novinarstva. Čez noč je izgubila vse, tudi streho nad glavo. Postala je brezdomka in se v letih, ki so sledila, borila za golo preživetje. Izbris je povzročil nepredstavljive posledice, nepopravljivo škodo in veliko osebno travmo, ki je zaznamovala njeno življenje. Po več kot tridesetih letih je Katarina Keček napisala knjigo z naslovom Okupatorjeva hči, kjer opisuje svojo osebno zgodbo izbrisane, ko je skupaj s 25.670 prebivalci ostala brez državljanstva in brez identitete. V oddaji Med štirimi stenami je spregovorila o svoji osebni izkušnji izbrisa, tega zgodovinskega dogodka, ki ostaja ena izmed največjih in najhujših kršitev človekovih pravic v zgodovini Slovenije. Katarino Keček je pred mikrofon povabila Tita Mayer.

Gluhe in hudo naglušne osebe imajo zaradi okvare sluha velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. To pa lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. Gorazd Orešnik je od rojstva gluh, je oče dveh gluhih otrok, pa tudi ponosen dedek štirih vnukov. Po izobrazbi je elektromehanik. Po končani diplomi je 20 let delal v podjetju Iskra, nato pa do upokojitve kot snemalec za spletno televizijo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih. 25 let je bil član upravnega odbora Društva gluhih Ljubljana, nato 8 let predsednik društva, letos pa je bil izvoljen za predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. O svoji življenjski zgodbi in o tem, za kaj se zavzema kot predsednik Zveze, da bi se položaj gluhih in naglušnih izboljšal, bo pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved. Današnjo radijsko oddajo Med štirimi stenami smo pripravili tako, da bo dostopna tudi ljudem z okvaro sluha, in sicer bodo lahko spremljali videoprenos na spletni strani prvega programa Radia Slovenija. Oddaja bo v celoti tolmačena v slovenski znakovni jezik, opremljena pa bo tudi s podnapisi.

Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani praznuje 70 let obstoja. Podoben Svetovalni center deluje tudi v Mariboru. Osnovno poslanstvo centra je skrb za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki se izvaja v strokovnem timskem delu z multidisciplinarnim pristopom. Kako ocenjujejo duševno zdravje otrok in mladih v sedanjem času, s kakšnimi stiskami in motnjami se ukvarjajo, kakšni so pristopi reševanja stisk, ali je vse več lajšanja težav z zdravili, zakaj tako dolge čakalne dobe? O vsem tem direktorica ljubljanskega Svetovalnega centra, klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin.

Nušo Merzdovnik je življenje pred dobrimi tremi leti postavilo pred eno najhujših preizkušenj – prezgodnjo izgubo moža. Najmlajša izmed njunih treh hčera je bila takrat stara le nekaj mesecev. Bolečino, jezo in žalovanje, ki jih je preživela s hčerami, je prelila v knjigo za otroke z naslovom Pogumna deklica Ula z veliko praznino v srcu. V njej o smrti očeta pripoveduje z gledišča otroka. Napisala jo je na podlagi vprašanj, ki so ji jih po smrti očeta zastavljale njune hčere.

»Živeti je treba vsak dan posebej. Nikoli ne veš, kateri je zadnji.« Tako pravi Nina Milič, ki je pri 39 letih zbolela za rakom dojke. Ob besedi rak vsak najprej pomisli na smrt – tudi Nina je. Toda z boleznijo se je uspešno spopadla in s svojo izkušnjo navdihuje druge. Po končanem zdravljenju ji je novo moč dal šport, predvsem tek. Svojo zgodbo o pogumu in upanju, o skupini za hojo in tek pri združenju Europa Donna ter o najintimnejših trenutkih zdravljenja je delila v oddaji Med štirimi stenami na Prvem.

Odločilna v njenem življenju sta močna volja in pogum, pravi Anja Uršič, podpredsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica ter članica upravnega odbora Evropske zveze slepih. Je težko slabovidna, vendar je ta okoliščina ne ovira, da ne bi preizkusila vsega, kar jo v življenju zanima. Končuje doktorski študij sociologije in se zavzema za čim boljše možnosti zaposlovanja slepih in slabovidnih. O izzivih, ki jih prinaša težka slabovidnost, o ljubezni do gora, potovanjih in zaposlovanju se bo z Anjo Uršič ob prihajajočem mednarodnem dnevu bele palice v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

O svojih mamah si ne želimo slabo misliti in tudi če je njihovo ravnanje zares škodljivo, tega ne moremo verjeti. Odnos, ki ga spletemo s starši, še zlasti z materami, nas oblikuje vse življenje, prek nas pa tudi naše potomce. Kako se rešiti škodljivih vzorcev in gojiti zdrave, je Nadja Ebner, gostja oddaje Med štirimi stenami, opisala v osebnoizpovednem romanu »Kako pokopati mamo, ki je še živa«. Že z naslovom je dvignila veliko prahu. Foto: Rok Valenčič

Rak je še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi bolezni pri otrocih, mlajših od 15 let. Da bi se povečala ozaveščenost o tej bolezni in da bi tako obolelim kot njihovim družinam dali podporo in pomoč, so september razglasili za mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Od leta 2014 do leta 2023 je v Sloveniji zbolelo za rakom povprečno 57 otrok, starih do 14 let, in 28 mladostnikov, starih od 15 do 19 let. Zdravniki in medicinsko osebje vsak dan rešujejo stiske, ki jih povzroča bolezen, zato so nedavno tudi opozorili na kadrovsko krizo, ki utegne na tem področju zdravljenja ogroziti mlade. Pravočasno odkrivanje in ukrepanje je namreč ključnega pomena. V tokratni oddaji bomo govorili o konkretnih izkušnjah pri srečevanju s to boleznijo. Na fotografiji sta Pika Bebar in Korina Korper

Lea Colner je profesorica razrednega pouka, ki že več kot petnajst let deluje na področju inovativnega poučevanja doma in v tujini. Diplomirala je na ljubljanski Pedagoški fakulteti in za diplomsko delo o pristopu Storyline prejela Prešernovo nagrado. Leta 2011 jo je pot zanesla na Švedsko, kjer je najprej delala kot vzgojiteljica, zelo hitro pa prestopila v učiteljske vrste in vodstvene strukture. Pet let je bila ravnateljica na mednarodni dvojezični šoli Vittra Rösjötorp International severno od Stockholma, ki je bila uvrščena med 100 najbolj navdihujočih šol na svetu za poučevanje o trajnostnem razvoju in sistematičnem vključevanju Agende 2030 v pouk in delovanje šole. Svojo karierno pot na severu je Lea sklenila z nominacijo za najboljšo ravnateljico na Švedskem ter kot prejemnica prestižne nagrade “Vodja leta” v kategoriji trajnostni razvoj. Ob začetku novega šolskega leta bo spregovorila o svoji poklicni poti ter o razlikah med slovenskimi in švedskimi šolami, o izzivih učiteljskega poklica ter o življenju na severu Evrope.

Demenca je bolezen možganov in največkrat se počasi prikrade v življenje posameznika in njegove družine. Ima številne obraze, zato je njeno prepoznavanje težavno tako za svojce kot tudi za strokovne delavce. Kakšno je življenje z bolnikom z demenco, kako poskrbeti zanj in kakšno pomoč potrebujejo svojci bolnika? O tem bosta pripovedovali gostji oddaje Med štirimi stenami, komunikatorka znanosti in hčerka očeta z demenco dr. Saša Novak, ki je tudi pobudnica nastanka knjige Kje so moji ključi – O življenju z demenco, in predsednica društva za pomoč pri demenci Primorske spominčice mag. Tatjana Cvetko, doktorica medicine. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

Gost oddaje Med štirimi stenami je Andrej Brečko iz Mihovice v bližini Šentjerneja na Dolenjskem, ki si je skupaj z ženo ustvaril družino in zasnoval ekološko posestvo v soseščini romskega naselja. Tam živi že 12 let, v zadnjih mesecih pa je bil večkrat žrtev sosedskega nasilja. Svojo zgodbo je Andrej Brečko povedal v oddaji Med štirimi stenami.

September je po svetu in pri nas posvečen ozaveščanju o krvnih boleznih. Zgodnja prepoznava simptomov je namreč ključna za omejitev zapletov bolezni, dolgoročno preživetje in kakovost življenja oseb z izkušnjo krvnega raka. Metka Kržan je članica Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije, nekdanja bolnica in prostovoljka v programu Bolnik bolniku, psihološka pomoč in podpora. Spopadla se je z boleznijo in danes pravi, da živi normalno, celo polnejše življenje. Meni, da je za to, da bolnik dobi moč za spopad z boleznijo, najpomembnejša podpora. O njeni življenjski izkušnji in delovanju Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije se bo z njo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.

Gost tokratne oddaje je izkušen alpinist in gorski vodnik. V svoji zbirki ima kot prvi slovenski vodnik tudi najvišjo goro sveta Mount Everest, preplezal je številne smeri in vrhove. Tomaž Jakofčič je zapisan goram. A pred leti ga je presenetila drugačna izkušnja – doživel je pretreniranost, izgorelost, o kateri pa se pri vrhunskih športnikih ne govori veliko. Pot zdravljenja je bila posuta s številnimi vprašanji in neznankami, o katerih bo pripovedoval v naslednji uri. Na pogovor ga je preteklo jesen povabila Lucija Fatur.

Rada plava, leti z letalom, zapisala se je atletiki, saj meče kij. 40-letna Katarina Milićević nas bo popeljala skozi svojo življenjsko zgodbo. Pri 22 letih je zaradi prehitre vožnje doživela hudo prometno nesrečo. Morala se je sprijazniti s tem, da nikoli več ne bo hodila in da je njeno življenje postalo drugačno. Že šest let je ambasadorka Zavoda Vozim, v okviru katerega mlade v osnovnih in srednjih šolah opozarja na posledice prehitre vožnje, o vzrokih za nesrečo ter jim pripoveduje, s kakšnimi posledicami poškodbe hrbtenjače živi. Ozaveščanje je postalo njeno poslanstvo, razlaga. Kljub poškodbi pa se ves čas bori za samostojno in neodvisno življenje. S Katarino Milićević se je v novembrski oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.

Težav in poti do rešitev je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami in tisti, ki so se morali spoprijeti s hudo boleznijo. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi. Med štirimi stenami ob ponedeljkih ob 10.10 na Prvem.

Prijel se ga je vzdevek Amo socialec. "Če ne bo nihče pomagal tem ljudem, jim bom pa jaz,« pravi. In to tudi počne. Je raper, socialni delavec, prostovoljec, predvsem pa človek z velikansko empatijo in voljo do nudenja pomoči sočloveku, vsem tistim, ki so jih na rob družbe postavili sistem in osebne okoliščine. Njegovo delo ni spregledano, saj so ga bralci časopisa Večer razglasili za štajersko osebnost leta 2024. Kaj opaža pri svojem delu in kaj ga razveseli?

Mojca Koligar je bila vrhunska gorska tekačica, ki je na tekmovanjih doma in v tujini osvajala najvišja mesta. Športu se je predala s telesom, srcem in dušo. Ker se je s tekmovanji preveč izčrpala, se je odločila, da preneha. Začela je iskati vzroke za svoje pretirano izčrpavanje in izgorevanje. Danes je prepričana, da sta šport in rekreacija lahko zdravilo, če ju uporabljamo zmerno, ne pa, če ju zlorabljamo. Redna telesna dejavnost spodbuja zdravje, izboljšuje razpoloženje in povečuje kakovost življenja. Pomembno je, da najdemo ravnovesje, poslušamo svoje telo in ostanemo v harmoniji s svojimi potrebami.

Nina Zavašnik je jezikoslovka, raziskovalka, prevajalka, učiteljica in aktivistka, deluje med Ljubljano in Gradcem. Po končanem študiju nemškega jezika in književnosti ter hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s književnostmi na Univerzi v Ljubljani se je vpisala na doktorski študij na Univerzo v Gradcu. Zaradi položaja, v katerem so glede zaposlitve ljudje z okvaro vida, je konec leta 2020 začela mednarodno iniciativo o zaposlovanju ljudi z okvaro vida, ki imajo končano univerzitetno izobrazbo. Kakšna je bila njena življenjska pot, kako je z zaposlovanjem ljudi z okvaro vida in s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo – o tem je Nina Zavašnik pripovedovala v aprilski v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved. Slišali boste ponovitev oddaje.

Tokratna zgodba je zgodba družine Krepek iz Maribora. Zgodba mamice Biljane, očeta Antona in sina Matea. In zgodba Junakov 3. nadstropja. Je zgodba, ki ne vpraša, samo zgodi se. Smo dovolj močni, da preživimo tudi najtežje dogodke v življenju? Anton Krepek in sin Mateo zdaj vesta, da morata naprej, prav vsak dan posebej, kot gre tudi pot po Caminu, in da se moramo tudi življenja učiti znova in znova. Antona Krepka je ob izteku lanskega leta na pogovor povabila Lucija Fatur. In še zanimivost – ravno na današnji dan pred šestimi leti je Anton Krepek sklenil pot po Caminu.