Tomo Godnič, doma iz Komna, je lani drugo leto zapored osvojil naslov državnega prvaka v podvodni fotografiji, s soprogo Ireno pa sta se udeležila tudi svetovnega prvenstva v Španiji. Tomo se je v morje sicer zaljubil že v rani mladosti, resnega potapljanja in podvodne fotografije pa se je lotil pred komaj šestimi leti. Od takrat s soprogo praktično vsak konec tedna preživita v morju in odkrivata njegove skrivnosti in lepote. Tomo rad svoje fotografske dosežke predstavi tudi v domačem okolju, sicer pa pravi, da se s podvodno fotografijo ne namerava preživljati. Ireno in Toma Godniča je pred mikrofon povabila Irena Cunja.

Prihodnje leto bo zaživela platforma Povezani za morje. Gre za projekt, ki spodbuja povezovanje, izobraževanje ter vključuje širšo javnost v spremljanje stanja morja z namenom trajnostnega varovanja morskih ekosistemov. Del tega projekta so bili tudi osnovnošolci in dijaki istrskih šol, ki so se ukvarjali z mikroplastiko in delfini. Z raziskovanjem in pogovori s strokovnjaki so o tem napisali časopisni članek in posneli radijski prispevek pod okriljem Zavoda Nomed.

Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Slovensko ribištvo je majhno, morje vse bolj obremenjeno, rib je manj. Evropska ribiška politika zato ne spodbuja večjega izlova, ampak prilagajanje. Tokrat boste slišali, kako diverzifikacija tudi slovenskim ribičem pomaga ohranjati poklic in prihodke ter hkrati razbremenjevati morje. Predstavljamo inovativno gojenje ostrig, ribjo restavracijo na katamaranu v Kopru, prihajajočo aplikacijo Ribja tržnica in vlogo evropskih sredstev pri trajnostnem ribištvu.

V tokratni oddaji Morje in mi tudi o skupni ribiški politiki. Sprva je bila osredotočena v ohranjanje in upravljanje ribjih staležev, danes pa je njen cilj zagotoviti, da je ribištvo Evropske unije trajnostno tako z okoljskega kot z gospodarskega in socialnega vidika. Nekatere države so bile še pred vstopom v Evropsko unijo članice mednarodne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki določa letni dovoljeni ulov modroplavutega tuna. Zakaj kljub skupni evropski ribiški politiki naša država nima kvote, ki bi ribičem dovolila, da lovijo tudi modroplavute tune, je zanimalo Tjašo Škamperle.

V današnji oddaji se odpravljamo v Piranski zaliv. Tja, kjer je Zavod You(r)sea lansko pomlad postavil Morsko oazo, prvo podvodno strukturo pri nas. Letos septembra se ji je pridružila še Cladocora, poimenovana po kameni korali. Obe sta dom raznovrstnim morskim organizmom. Čeprav sta enaki po velikosti, nista dvojčici, temveč se dopolnjujeta in nadgrajujeta. Obenem sta pravi raziskovalni laboratorij za razvoj večtrofične marikulture ter obnovo in krepitev morske biodiverzitete. Kaj se pod gladino dogaja, zakaj je morje zadnja leta vse bolj motno, kako uspeva mali podvodni vrtiček leščurjev, ki so ga zasnovali umetniki, in kako lahko tudi mi prispevamo svoj droben val sprememb: o vsem tem se je Lea Širok pogovarjala z biologinjo Ireno Fondo, direktorico in ustanoviteljico Zavoda You(r)sea. Obiskala jo je pri ribogojnici v Seči, kjer sta v bližini tudi Morska oaza in Cladocora.

Tokrat vas vabimo v Piran, na sprehod po Pomorskem muzeju Sergeja Mašere, kjer razstava Bucintoro in piranski beneški biseri razkriva mogočno protokolarno galejo Beneške republike in nekatere najdragocenejše predmete iz piranske zgodovine. Z nami bo kustosinja Duška Žitko, ki nas bo popeljala skozi zgodbe zlatega bucintora, poroke z morjem in bitke pri Savudriji, pa tudi skozi redke knjige, listine in umetnine, ki pričajo o poltisočletnem obdobju, ko sta bila Piran in Benetke gospodarsko in kulturno tesno povezana.

Morje bo vse pogosteje poplavljalo mesta, pa koprsko pristanišče in druge nižje dele slovenske obale. Zato so protipoplavni ukrepi na obalnem pasu in v morju nujni. Nekatere istrske občine jih že izvajajo, druge še načrtujejo. Pomembno pa je, da protipoplavna infrastruktura hkrati ohranja in spodbuja biotsko raznovrstnost domačih morskih vrst. S tem tudi omejuje širjenje tujerodnih vrst, ki rade naselijo, denimo, betonske pomole v pristaniščih, marinah in drugod. Znanja o takšnem ekoinženiringu je veliko, pravijo strokovnjaki Morske biološke postaje NIB v Piranu. A rešitve iz drugih delov sveta je treba nadgraditi z raziskavami, prilagojenimi lokalnemu okolju. Podrobneje pa v tokratni oddaji.

Segrevanje morja in okoljske spremembe, ki jih povzročajo človeški dejavniki, vplivajo na upad morskih travnikov v severnem delu Jadranskega morja. Tako je pokazala raziskava, ki jo je vodil italijanski Nacionalni inštitut za oceanografijo in uporabno geofiziko v sodelovanju z mednarodno ekipo raziskovalcev, tudi Nacionalnega inštituta za biologijo - Morsko biološko postajo iz Pirana. Travniki pozejdonke in kolenčaste cimodoceje ter drugih vrst, ključnih za biotsko raznovrstnost so v zadnjih desetletjih vse bolj ogroženi. Študija tako med drugim poudarja potrebo po razvoju celostnih strategij prostorskega načrtovanja.

V slovenski Istri odmeva odločitev lastnika edine potniške ladje pri nas, da se po treh desetletjih od ladje poslovi. Laho - tako je ime ladje - bi lahko končal v razrezu v puljski ladjedelnici, če ne bi našli druge rešitve. O zgodovini Laha in o tem, kaj bo z ladjo v prihodnje v oddaji Morje in mi, ki jo pripravlja Tjaša Škamperle.

V današnji oddaji boste mednarodnega priznanega strokovnjaka prava, esejista in rednega univerzitetnega profesorja dr. Marka Pavliho bolje spoznali tudi kot pisatelja. Letos je pri založbi Chiara izdal svoj prvi roman, z naslovom Potop. Zgodba o potapljaški odpravi v Jadranskem morju je obenem metafora potopa v globine človeške psihe, v iskanje odgovorov o prijateljstvu, ljubezni, smislu življenja in smrti. Dr. Pavliha pravi, da je bilo pisanje romana zanj pravzaprav potop samo po sebi. Potop, ki ga je vodila izjemna ljubezen do morja.

Kdor je v teh dneh obiskal Trst, je na Velikem trgu zagotovo opazil veliko nenavadno plovilo. Gre za kopijo batiskafa Trieste/Trst, ki je leta 1960 v Marijanskem jarku dosegel skoraj 11 tisoč metrov globine. Plovilo, ki se je zapisalo v zgodovino, je bilo zgrajeno v Trstu, od tod tudi njegovo ime. Več o zgodbi, ki jo je v sodelovanju s tržaško občino obudilo potapljaško športno društvo Mare Nordest v prispevku Špele Lenardič:

Humanitarno morsko misijo Global sumud flotilla, v kateri je proti Gazi plulo 50 jadrnic in motornih čolnov, je izraelska vojska pričakovano ustavila. Aretirali so 462 aktivistov iz 44 držav. Nekateri so že doma in poročajo o zlorabah, poniževanju, ki so jih doživeli v izraelskih zaporih. Vendar je njihovo sporočilo doseglo cilj. Poziv k dejavni solidarnosti s Palestino in obsodba nevzdržne pasivnosti mednarodne politike ob genocidu v Gazi sta sprožila močan čustven odziv v civilni družbi. Italijo je v petek ohromila splošna stavka z geslom: blokirajmo genocid. S shodom pred koprskim pristaniščem se je protestom pridružil Sindikat žerjavistov Luke Koper. Za prebivalce Gaze je pomen »sumud flotille« jasen: vse oči so bile znova uprte v Gazo in tudi če mednarodna politika ne ukrepa, niso sami, med drugim poudarja aktivistka Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev. V oddajo jo je povabila Lea Širok.

Kakšen je naš odnos do morskih travnikov, zakaj je sidranje škodljivo za morsko dno, kakšen vpliv imajo lahko odpadki ali hrup na okolje, so bile teme, o katerih so razmišljali mladi na dogodku Morje in mi, ki je potekal pod okriljem Europe Direct Koper - Kulturno izobraževalnega društva Pina. V laboratoriju HEKA v Kopru se je zbralo okrog 40 dijakinj in dijakov, ki so s strokovnjaki razglabljali o biodiverziteti, varstvu okolja, modrem gospodarstvu in trajnostnem turizmu ter za različne izzive iskali tudi rešitve in morebitne ukrepe, ki so jih nato predstavili nekaterim predstavnikom odločevalcev. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.Pri vsebini smo povsem samostojni.