Nekaj po 21. uri vas vabimo, da se nam pridružite še na poti Romov. V praznični izdaji oddaje Naše poti vas vabimo na posebno glasbeno potovanje skozi romske skladbe, ki so zaznamovale pretekla leta, a jih danes slišimo redkeje. Ob koncu leta bomo obujali melodije, polne zgodb, čustev in spominov – od prekmurskih ravnic do Andaluzije, od Katalonije do Panonije. Slišali boste izbor domačih in tujih izvajalcev ter glasbene iskrice, ki so oblikovale letošnje Naše poti. Pridružite se nam pri poslušanju, spominjanju in odkrivanju romske glasbene dediščine, ki ostaja živa tudi takrat, ko nekoliko utihne.

V prazničnih dneh, ki sledijo, bodo tudi Romi po Sloveniji znova obudili družinsko tradicijo priprave nekaterih jedi. Pogovarjali smo se s Sonjo Horvat, predsednico Zveze romskih društev Nevo Drom – Nova pot, ki je skupaj z nami obudila spomine iz otroštva, kaj se je takrat pri njih znašlo na praznični mizi in kaj danes. Še pomembneje, katere jedi so tesno povezane z romsko kulturo in zakaj. Pogovarjali smo se tudi s strokovno delavko iz Kerinovega grma Olivero Mirkovič, ki že skoraj dvajset let dela z romskimi otroki. Čas bo še za rubriko romskega jezika.

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predstavil posebno poročilo o izzivih na področju vzgoje in izobraževanja Romov od predšolske vzgoje, obvezne osnovne šole do srednješolskega, višje- in visokošolskega ter vseživljenjskega izobraževanja. Kljub sedanjim ukrepom ostajajo velike izobrazbene razlike med Romi in večinskim prebivalstvom, še posebno v jugovzhodni Sloveniji. Poročilo Izzivi pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov na 70 straneh prinaša predvsem analizo razlogov, zakaj otroci in mladostniki iz romskih skupnosti v Sloveniji, kljub ukrepom, še vedno dosegajo bistveno slabše izobraževalne rezultate kot drugi. Poročilo tudi orisuje, zakaj je izobrazba ključna za izhod iz kroga revščine in socialne izključenosti. Ključni del širše raziskave in analize poročila zajema tudi poglavje s priporočili zagovornika državi, lokalni skupnosti, tudi romski, kaj bi se moralo spremeniti in kdo bi moral na katerem področju prevzeti svoj del odgovornosti.

Župani štirih pomurskih občin, Murske Sobote, Lendave, Beltincev in Turnišča, ki naj bi po informativnem delilniku sredstev na podlagi zakona o financiranju občin dobile v prihodnjem letu skupno za nekaj več kot 800 tisoč evrov manj denarja, so v Murski Soboti na novinarski konferenci izrazili ogorčenje. Vlado pozivajo k vnovičnemu izračunu pri razdeljevanju sredstev, ki jih bo opravil vladni urad za narodnosti skupaj z ministrstvom za javno upravo. V oddaji tudi o tem, kako Finančna uprava in policija v zadnjem mesecu opravljata poostren nadzor prometa na območju jugovzhodne Slovenije. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu vam ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny, ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso & Fanfare Ciocarlia.

V občini Trebnje, natančneje v naselju Vejar, živi okoli 350 Romov. Ob obisku smo naleteli na nekaj lepo urejenih hiš, pa tudi take, kjer praviloma živijo velike družine, tudi z malčki in nimajo najboljših pogojev za bivanje. Po tragičnem dogodku v Novem mestu je preventivni nadzor policije pogostejši. V naselju delujejo društva in izobraževalne ustanove, po odgovore o razmerah v naselju smo se odpravili tudi na občino. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso & Fanfare Ciocarlia.

Slovenska skupina v okviru Erasmus+ programa je obiskala Kragujevac v Srbiji, kjer so spoznavali življenje tamkajšnje romske skupnosti, njeno bogato zgodovino ter današnje prizadevanja za boljšo socialno in ekonomsko vključenost. Ob obisku organizacije Romanipen so se seznanili z izobraževalnimi programi, podporo otrokom in staršem ter z inovativno knjižnico igrač, ki pomembno vpliva na razvoj najmlajših. Udeleženci so si ogledali tudi romska naselja ter spominski park in muzej Šumarice, posvečen žrtvam nacističnega pokola, med katerimi so bili tudi številni Romi. Izmenjava je odprla vpogled v izzive in napredek romske skupnosti v Kragujevcu ter okrepila razumevanje pomena vključevanja, izobraževanja in medkulturnega dialoga.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo kar dva obsežnejša projekta. Projekt Romani Zour ali romski vzor je namenjen spodbujanju zaposlovanja Romov, nadgradnja nacionalnega projekta Večnamenskih romskih centrov+ pa bo v naselja prinesla predvsem celostno pomoč družinam. O učinkih projektov ter o ukrepih Šutarjevega zakona in kdaj lahko pričakujemo spremembe zakona o romski skupnosti, smo se pogovarjali z ministrom za delo, Luko Mescom.

Vlada Republike Slovenije je soglasno sprejela t. i. Šutarjev zakon, prinašamo podrobnosti, ki se obetajo, in to, na katerih področjih. V Murski Soboti je zaznamovalo 35 let delovanja romsko društvo Romani Union, ki je v zvezi z družbenim položajev Romov pri nas opravilo pionirsko delo. Slovesnost pa je minila tudi v znamenju zaostrenih razmer zaradi nedavnega tragičnega dogodka v Novem mestu. Končal se je že drugi del programa socialne aktivacije romskih žensk. Od petnajstih udeleženk so se po koncu programu uspešno zaposlile štiri.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v soboto v Novem mestu na sestanku s tamkajšnjim županom, predsednikom krajevne skupnosti Bučna vas in romskim predstavnikom od Romov dobila zagotovilo, da bodo Romi skušali narediti vse, da se v romskih naseljih preneha streljanje in nasilje. Zagotovili so ji tudi, da bodo otroci redno obiskali pouk. Ob prihajajočem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga praznujemo 5. novembra, smo se o njegovem razvoju in ohranjanju pogovarjali z jezikoslovko Samanto Baranja. Čas bo še za izbor skladb preteklega meseca. V domačem delu vam ponujamo skladbo Korona zasedbe Swingatan ter skladbo Ikal Romnije o kalašniko Arbena Avdule. Na tujem delu se za lovoriko tokrat potegujejo Amaro Duho s skladbo Shunen athe in Yerai Cortés s skladbo Por tu silencio lloro.

Po tragičnem dogodku v Novem mestu se je sprožil val političnih odzivov in kadrovskih sprememb. Odstopila sta tudi pravosodna ministrica in notranji minister. Za takšna dejanja ni in ne sme biti opravičila, ne glede na to, kdo je storilec. Nasilje nima narodnosti in nima mesta v naši družbi, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik foruma romskih svetnikov Slovenije, Darko Rudaš. Prva krovne romske organizacije pri nas, Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Sandreli poudarja, da kaznivega dejanja ni storila romska skupnost, ampak posameznik iz romske skupnosti, in to dvoje je potrebno ločiti in to je potrebno razumeti. V oddaji še o seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike, kjer so se člani skupine seznanili z enajstim in dvanajstim poročilom Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti. Na Pušči pa se je končala prva faza komunalnega urejanja novega stanovanjskega območja, ki bo omogočila gradnjo novih stanovanjskih hiš, predvsem za mlade družine. V rubriki romskega jezika se bomo poglobili v nekaj zanimivih besed, ki opisujejo čarobno obdobje jeseni. Jesen je čas sprememb, barv in naravnega cikla življenja, romski jezik pa ima za ta čas čudovite izraze, ki jih je vredno spoznati.

Kako daleč je javna razprava o spremembi zakona o romski skupnosti? Kako vlada na terenu spremlja razmere v romski skupnosti? Kako spremljajo porabo sredstev, namenjenih programom in ukrepov za romsko skupnost? To so vprašanja s katerimi smo se obrnili na vladni urad za narodnosti, katerega vodenje je julija prevzela Danica Polak Gruden. Naj spomnimo, da vladni urad že dve leti brez vodstva s polnim mandatom, kar za seboj potegne nemalo zapletov in še manj rešitev za romsko skupnost.

Nina Horvat iz Beltincev, ki je lani pometla s konkurenco na nacionalnem tekmovanju Slovenia Skills, je septembra državo zastopala na evropskem tekmovanju na Danskem. V hudi konkurenci se je pomerila v panogi restavracijske strežbe. Pred kratkim se je od tam vrnila z obilico izkušenj in novimi spoznanji, predvsem pa trdno odločitvijo, da bo tako tudi nadaljevala svojo poklicno pot. Legalizacija romskih naselij ponekod še vedno predstavlja enega večjih razlogov, zakaj družine nimajo dostopa do osnovne infrastrukture. To pa ne velja za naselje Griček v občini Kočevje, kjer so v zadnjih letih uspešno delno legalizirali tri romska naselja. Prejemniki socialne pomoči, ne samo iz romske skupnosti, so se s centrom za socialno delo dogovorili, da center položnice za osnovno infrastrukturo plačuje neposredno iz njihovih socialnih prejemkov.

1. avgusta se je uradno začel petletni projekt večnamenskih romskih centrov. Razpis zanj je objavilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Skoraj 5 milijonov težak razpis bo podprl štiri projekte in omogočil odprtje devetih večnamenskih romskih centrov po državi. Mi smo ob dnevu odprtih vrat zavili v Večnamenski romski center v Kočevju, ki bo v petih letih ponudil več različnih dejavnosti in storitev za romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbo Nisi sam Miša Kontreca in skladbo Parron me dusmaja Muhameda Meety. Na tujem delu pa se za glasove potegujejo Kis Grófo & Cino Grófo s skladbo Voja maladasma in Lela Soto s skladbo Inaccesible.

V knjigi Politika nepripadnosti: razumevanje in izzivi rasizacije Romov v Evropi in drugod avtorja Andreja Zevnik in Andrew Russel raziskujeta, kako so Romi kljub formalni pravni vključenosti v državne in družbene prakse sistematično potisnjeni v stanje "nepripadnosti". Knjiga s primeri iz Slovenije in EU ponazarja, kako nacionalne in evropske politike v praksi utrjujejo njihov marginalni status. V soboto, 27. septembra, smo na odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani na premierni uprizoritvi kultne drame Osvoboditev Skopja slišali tudi romščino. Gre za dramsko mojstrovino Dušana Jovanoviča, ki skoraj petdeset let po nastanku še vedno velja za eno najprodornejših besedil našega prostora. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki ob evropskem dnevu jezika v evropski prostor pomembno uvršča tudi romski jezik.

Vlada je minuli torek obisk jugovzhodne Slovenije začela v Novem mestu s srečanjem z župani, kjer so razpravljali o reševanju romske problematike. Minister za delo Luka Mesec je predstavil že dopolnjena zakona o vrtcih in osnovni šoli, pravosodna ministrica Andreja Katič pa spremembo zakona o varstvu osebnih podatkov, ki področnim zakonom omogoča zbiranje podatkov na podlagi etnične pripadnosti. Zbrali smo tudi izjave nekaterih županov, ki opozarjajo na vse slabše razmere, župan občine Šentjernej, Jože Simončič meni, da »so ukrepi premili in prepočasni ter, da s kozmetičnimi popravki ne bo rešitev«.

Orhan Galjuš je romski aktivist in posameznik, ki je pomembno prispeval k razvoju romske skupnosti v Evropi, je tudi podpredsednik evropske romske zveze. Živi v Turčiji, dolga leta je živel in delal na Nizozemskem, kjer je vodil tudi romski radio. Njegovo delo vključuje prizadevanja za izboljšanje življenjskih pogojev Romov ter zagovarjanje njihovih pravic in identitete. O trenutnih razmerah in izzivih romske skupnosti ter o tem, kaj lahko Romi naredijo za boljše sprejemanje v širši družbi, smo se z Orhanom Galjušem pogovarjali ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji.

Kako daleč je javna razprava o spremembi zakona o romski skupnosti? Kako vlada na terenu spremlja razmere v romski skupnosti? Kako spremljajo porabo sredstev, namenjenih programom in ukrepov za romsko skupnost? To so vprašanja s katerimi smo se obrnili na vladni urad za narodnosti, katerega vodenje je julija prevzela Danica Polak Gruden. Naj spomnimo, da vladni urad že dve leti brez vodstva s polnim mandatom, kar za seboj potegne nemalo zapletov in še manj rešitev za romsko skupnost.

Na vladni seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike so obravnavali ključne izzive in predloge za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji. Minister za delo je bil deležen nemalo očitkov županov iz jugovzhodne regije. Opozorili so tudi na nujno zvišanje zaposlenosti romske skupnosti. Je pa minister za delo, Luka Mesec, minuli petek obiskal večnamenski center v največjem novomeškem romskem naselju Brezje-Žabjak, kjer je napovedal nove zakonske spremembe. V Murski Soboti smo obiskali romski kvirovski tabor, ki je združil posameznike iz obeh skupnosti. Čas bo še za izbor skladb prejšnjih dveh mesecev. Na domačem delu vam ponujamo na izbiro skladbo Ko bi znal Ota Pestnerja ter skladbo Fanfare romantique zasedbe Swingatan. V tujem delu se za glasove potegujejo Elvis & Dejvid Bajro Bajramović s skladbo Familijakiri in zasedba Rumbakana s skladbo Abran paso que arrancamos.

V Ljubljani je med 21. in 23. avgustom potekal mednarodni simpozij Romski in sintski glasbeniki in glasbenice med državo, trgom in družbo. V sklopu festivala Noči v stari Ljubljani so razprave, okrogle mize, koncerti, filmi in razstave osvetlili vlogo romskih in sintskih glasbenikov v različnih družbenih in kulturnih kontekstih ter odprli pomembna vprašanja o njihovem mestu med državo, trgom in skupnostjo. Mi smo se simpozija udeležili minuli petek, ki je postregel z razpravo slovenskih romskih glasbenih ustvarjalcev, bili smo tudi na dveh koncertih festivala Noči v stari Ljubljani.

Nocoj vas popeljemo v srce mednarodnega projekta *BITI – Upor nasilju*, ki mlade opolnomoča za nenasilno reševanje konfliktov, trajnostno sobivanje in dejavno soustvarjanje družbe. Skozi umetnost, izobraževanja in skupnostne akcije mladi raziskujejo poti k pravičnosti, ekološki zavesti, medkulturnemu dialogu in kritičnemu mišljenju. Na mladinski izmenjavi smo spoznali tudi pripadnike romske skupnosti iz drugih držav. Prinašamo kar nekaj osebnih zgodb udeležencev, vse od Slovenije do Palestine.