Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo kar dva obsežnejša projekta. Projekt Romani Zour ali romski vzor je namenjen spodbujanju zaposlovanja Romov, nadgradnja nacionalnega projekta Večnamenskih romskih centrov+ pa bo v naselja prinesla predvsem celostno pomoč družinam. O učinkih projektov ter o ukrepih Šutarjevega zakona in kdaj lahko pričakujemo spremembe zakona o romski skupnosti, smo se pogovarjali z ministrom za delo, Luko Mescom.

Vlada Republike Slovenije je soglasno sprejela t. i. Šutarjev zakon, prinašamo podrobnosti, ki se obetajo, in to, na katerih področjih. V Murski Soboti je zaznamovalo 35 let delovanja romsko društvo Romani Union, ki je v zvezi z družbenim položajev Romov pri nas opravilo pionirsko delo. Slovesnost pa je minila tudi v znamenju zaostrenih razmer zaradi nedavnega tragičnega dogodka v Novem mestu. Končal se je že drugi del programa socialne aktivacije romskih žensk. Od petnajstih udeleženk so se po koncu programu uspešno zaposlile štiri.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v soboto v Novem mestu na sestanku s tamkajšnjim županom, predsednikom krajevne skupnosti Bučna vas in romskim predstavnikom od Romov dobila zagotovilo, da bodo Romi skušali narediti vse, da se v romskih naseljih preneha streljanje in nasilje. Zagotovili so ji tudi, da bodo otroci redno obiskali pouk. Ob prihajajočem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga praznujemo 5. novembra, smo se o njegovem razvoju in ohranjanju pogovarjali z jezikoslovko Samanto Baranja. Čas bo še za izbor skladb preteklega meseca. V domačem delu vam ponujamo skladbo Korona zasedbe Swingatan ter skladbo Ikal Romnije o kalašniko Arbena Avdule. Na tujem delu se za lovoriko tokrat potegujejo Amaro Duho s skladbo Shunen athe in Yerai Cortés s skladbo Por tu silencio lloro.

Po tragičnem dogodku v Novem mestu se je sprožil val političnih odzivov in kadrovskih sprememb. Odstopila sta tudi pravosodna ministrica in notranji minister. Za takšna dejanja ni in ne sme biti opravičila, ne glede na to, kdo je storilec. Nasilje nima narodnosti in nima mesta v naši družbi, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik foruma romskih svetnikov Slovenije, Darko Rudaš. Prva krovne romske organizacije pri nas, Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Sandreli poudarja, da kaznivega dejanja ni storila romska skupnost, ampak posameznik iz romske skupnosti, in to dvoje je potrebno ločiti in to je potrebno razumeti. V oddaji še o seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike, kjer so se člani skupine seznanili z enajstim in dvanajstim poročilom Vlade Republike Slovenije o položaju romske skupnosti. Na Pušči pa se je končala prva faza komunalnega urejanja novega stanovanjskega območja, ki bo omogočila gradnjo novih stanovanjskih hiš, predvsem za mlade družine. V rubriki romskega jezika se bomo poglobili v nekaj zanimivih besed, ki opisujejo čarobno obdobje jeseni. Jesen je čas sprememb, barv in naravnega cikla življenja, romski jezik pa ima za ta čas čudovite izraze, ki jih je vredno spoznati.

Kako daleč je javna razprava o spremembi zakona o romski skupnosti? Kako vlada na terenu spremlja razmere v romski skupnosti? Kako spremljajo porabo sredstev, namenjenih programom in ukrepov za romsko skupnost? To so vprašanja s katerimi smo se obrnili na vladni urad za narodnosti, katerega vodenje je julija prevzela Danica Polak Gruden. Naj spomnimo, da vladni urad že dve leti brez vodstva s polnim mandatom, kar za seboj potegne nemalo zapletov in še manj rešitev za romsko skupnost.

Nina Horvat iz Beltincev, ki je lani pometla s konkurenco na nacionalnem tekmovanju Slovenia Skills, je septembra državo zastopala na evropskem tekmovanju na Danskem. V hudi konkurenci se je pomerila v panogi restavracijske strežbe. Pred kratkim se je od tam vrnila z obilico izkušenj in novimi spoznanji, predvsem pa trdno odločitvijo, da bo tako tudi nadaljevala svojo poklicno pot. Legalizacija romskih naselij ponekod še vedno predstavlja enega večjih razlogov, zakaj družine nimajo dostopa do osnovne infrastrukture. To pa ne velja za naselje Griček v občini Kočevje, kjer so v zadnjih letih uspešno delno legalizirali tri romska naselja. Prejemniki socialne pomoči, ne samo iz romske skupnosti, so se s centrom za socialno delo dogovorili, da center položnice za osnovno infrastrukturo plačuje neposredno iz njihovih socialnih prejemkov.

1. avgusta se je uradno začel petletni projekt večnamenskih romskih centrov. Razpis zanj je objavilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Skoraj 5 milijonov težak razpis bo podprl štiri projekte in omogočil odprtje devetih večnamenskih romskih centrov po državi. Mi smo ob dnevu odprtih vrat zavili v Večnamenski romski center v Kočevju, ki bo v petih letih ponudil več različnih dejavnosti in storitev za romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem vam na izbiro ponujamo skladbo Nisi sam Miša Kontreca in skladbo Parron me dusmaja Muhameda Meety. Na tujem delu pa se za glasove potegujejo Kis Grófo & Cino Grófo s skladbo Voja maladasma in Lela Soto s skladbo Inaccesible.

V knjigi Politika nepripadnosti: razumevanje in izzivi rasizacije Romov v Evropi in drugod avtorja Andreja Zevnik in Andrew Russel raziskujeta, kako so Romi kljub formalni pravni vključenosti v državne in družbene prakse sistematično potisnjeni v stanje "nepripadnosti". Knjiga s primeri iz Slovenije in EU ponazarja, kako nacionalne in evropske politike v praksi utrjujejo njihov marginalni status. V soboto, 27. septembra, smo na odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani na premierni uprizoritvi kultne drame Osvoboditev Skopja slišali tudi romščino. Gre za dramsko mojstrovino Dušana Jovanoviča, ki skoraj petdeset let po nastanku še vedno velja za eno najprodornejših besedil našega prostora. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki ob evropskem dnevu jezika v evropski prostor pomembno uvršča tudi romski jezik.

Vlada je minuli torek obisk jugovzhodne Slovenije začela v Novem mestu s srečanjem z župani, kjer so razpravljali o reševanju romske problematike. Minister za delo Luka Mesec je predstavil že dopolnjena zakona o vrtcih in osnovni šoli, pravosodna ministrica Andreja Katič pa spremembo zakona o varstvu osebnih podatkov, ki področnim zakonom omogoča zbiranje podatkov na podlagi etnične pripadnosti. Zbrali smo tudi izjave nekaterih županov, ki opozarjajo na vse slabše razmere, župan občine Šentjernej, Jože Simončič meni, da »so ukrepi premili in prepočasni ter, da s kozmetičnimi popravki ne bo rešitev«.

Orhan Galjuš je romski aktivist in posameznik, ki je pomembno prispeval k razvoju romske skupnosti v Evropi, je tudi podpredsednik evropske romske zveze. Živi v Turčiji, dolga leta je živel in delal na Nizozemskem, kjer je vodil tudi romski radio. Njegovo delo vključuje prizadevanja za izboljšanje življenjskih pogojev Romov ter zagovarjanje njihovih pravic in identitete. O trenutnih razmerah in izzivih romske skupnosti ter o tem, kaj lahko Romi naredijo za boljše sprejemanje v širši družbi, smo se z Orhanom Galjušem pogovarjali ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji.

Kako daleč je javna razprava o spremembi zakona o romski skupnosti? Kako vlada na terenu spremlja razmere v romski skupnosti? Kako spremljajo porabo sredstev, namenjenih programom in ukrepov za romsko skupnost? To so vprašanja s katerimi smo se obrnili na vladni urad za narodnosti, katerega vodenje je julija prevzela Danica Polak Gruden. Naj spomnimo, da vladni urad že dve leti brez vodstva s polnim mandatom, kar za seboj potegne nemalo zapletov in še manj rešitev za romsko skupnost.

Na vladni seji Delovne skupine za obravnavo romske problematike so obravnavali ključne izzive in predloge za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji. Minister za delo je bil deležen nemalo očitkov županov iz jugovzhodne regije. Opozorili so tudi na nujno zvišanje zaposlenosti romske skupnosti. Je pa minister za delo, Luka Mesec, minuli petek obiskal večnamenski center v največjem novomeškem romskem naselju Brezje-Žabjak, kjer je napovedal nove zakonske spremembe. V Murski Soboti smo obiskali romski kvirovski tabor, ki je združil posameznike iz obeh skupnosti. Čas bo še za izbor skladb prejšnjih dveh mesecev. Na domačem delu vam ponujamo na izbiro skladbo Ko bi znal Ota Pestnerja ter skladbo Fanfare romantique zasedbe Swingatan. V tujem delu se za glasove potegujejo Elvis & Dejvid Bajro Bajramović s skladbo Familijakiri in zasedba Rumbakana s skladbo Abran paso que arrancamos.

V Ljubljani je med 21. in 23. avgustom potekal mednarodni simpozij Romski in sintski glasbeniki in glasbenice med državo, trgom in družbo. V sklopu festivala Noči v stari Ljubljani so razprave, okrogle mize, koncerti, filmi in razstave osvetlili vlogo romskih in sintskih glasbenikov v različnih družbenih in kulturnih kontekstih ter odprli pomembna vprašanja o njihovem mestu med državo, trgom in skupnostjo. Mi smo se simpozija udeležili minuli petek, ki je postregel z razpravo slovenskih romskih glasbenih ustvarjalcev, bili smo tudi na dveh koncertih festivala Noči v stari Ljubljani.

Nocoj vas popeljemo v srce mednarodnega projekta *BITI – Upor nasilju*, ki mlade opolnomoča za nenasilno reševanje konfliktov, trajnostno sobivanje in dejavno soustvarjanje družbe. Skozi umetnost, izobraževanja in skupnostne akcije mladi raziskujejo poti k pravičnosti, ekološki zavesti, medkulturnemu dialogu in kritičnemu mišljenju. Na mladinski izmenjavi smo spoznali tudi pripadnike romske skupnosti iz drugih držav. Prinašamo kar nekaj osebnih zgodb udeležencev, vse od Slovenije do Palestine.

Pomurski romski svetniki so na tiskovni konferenci v sodelovanju s Svetom romske skupnosti Republike Slovenije opozorili, da so vsa posploševanja, ki celotno romsko skupnost opredeljujejo kot problematično, nevarna. Predstavnik Romov v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota in predsednik Združenja foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš je izpostavil tudi očitke, da se na samo nasilje v romskih naseljih tudi Romi, ki tam živijo, premalo odzivajo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na javnem razpisu za sofinanciranje mreže večnamenskih romskih centrov v skupni vrednosti 4,9 milijona evrov izbralo štiri projekte za devet romskih centrov. Gre za nadaljevanje in nadgradnjo projekta, ki je pilotno potekal od leta 2017 do 2021.

V noči iz 2. na 3. avgust 1944 so v taborišču Auschwitz-Birkenau usmrtili okoli štiri tisoč Romov. Neposreden razlog za ustanovitev taborišč so bile množične aretacije Poljakov in pomanjkanje obstoječih "lokalnih" zaporov. Sprva naj bi bil Auschwitz »le« še eno koncentracijsko taborišče, vse pa se je spremenilo v začetku leta 1942, ko je v naslednjih dveh letih postal največje središče za načrtne likvidacije. O grozotah, ki so sledile na območju Slovenije je zapisal tudi raziskovalec poznavalec romske tematike pri nas, dr. Miran Komac, zato se bomo nocoj spomnili pogovora izpred dveh let.

V tretji oddaji poletne serije Amare Droma – Naše poti nadaljujemo s poslušanjem romskih skladb, ki nas vodijo skozi različne glasbene pokrajine Evrope. Zvoki, ki jih bomo slišali, so dokaz ustvarjalne moči Romov in njihovega vpliva na evropsko glasbeno tradicijo. Romska glasba odpira prostor za razumevanje, spoštovanje in kulturno izmenjavo. Vabljeni k poslušanju nekaj po 21. uri.

Tudi nocoj, nekaj po 21. uri, vas vabimo, da skupaj z nami prisluhnete različnim glasbenim izrazom romske skupnosti, ki se skozi čas prepletajo z različnimi evropskimi kulturami. Romske pesmi nosijo v sebi zgodbe, ki govorijo o življenju, boju, veselju in pripadnosti. Njihova glasba bogati ne samo romsko identiteto, temveč tudi kulturno krajino širše družbe. Nocoj v Naših poteh krenemo po poti, po kateri nas bosta vodila srce in ritem.

V poletni oddaji Amare Droma vas vabimo na prvo od treh glasbenih potovanj po poteh romske glasbe, ki prečka številne evropske dežele. Skozi razne melodije bomo spoznavali bogastvo romske ustvarjalnosti in njeno moč povezovanja. Romska glasba ni le izraz skupnosti, temveč tudi darilo evropski kulturni dediščini. Pridružite se nam ob zvokih, ki govorijo univerzalni jezik čustev in spomina.

V zadnjem letu je, ne samo družbeno, tudi medijsko predvsem na udaru romska skupnost. O njej se zaradi izoliranih dogodkov poroča negativno, kar pri širši družbi povzroča nemalo nelagodja, še manj sprejemanja. Vlada že dve leti rešuje romska vprašanja, razen povečanega policijskega nadzora in manjših sprememb v lokalnih skupnostih večjih sprememb ni zaznati. O razlogih, rešitvah in nerešenih izzivih romskih vprašanj s predsednikom Foruma romskih svetnikov Slovenije Darkom Rudašem. Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. Na domačem delu se za lovoriko potegujejo Haris Pilton in Balkan Voodoo Orchestra s skladbo Trouble, trouble Rakija in Mišo Kontrec s skladbo Panonsko morje. Na tujem delu vam v izbiro ponujamo skladbi Yo me asomé a la muralla, ki jo prispeva Israel Fernández, in skladbo La marquisette Adriana Rasoja in Fanfare Ciocarlia.