V prvi oddaji Od setve do žetve v letu 2026 oddaji govorimo o uvajanju novih tehnologij na področju kmetijstva kot ene najhitreje rastočih panog na svetu. V testiranje in prakso tudi pri nas prihajajo orodja, kot so brezpilotni letalniki, robotski sistemi in digitalizacija. Druga tema pa je opozarjanje Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, da so razpisi za posodabljanje gorskih kmetij glede na potrebe finančno podhranjeni in da ob velikih besedah o modernizaciji in digitalizaciji po razpisu za naložbe gorskih kmetij zavrnjenim prosilcem ostanejo le kosa, grablje in vile.

V zadnji oddaji Od setve do žetve se bomo ozrli na leto, ki se počasi izteka, in spregovorili o številnih izzivih, ki jih prinaša novo leto – tudi za mlade kmete in prav njim bomo prepustili besedo. Kako se spopadajo s težavami, zakaj se vse manj mladih odloča za kmetovanje. Kako inovativni morajo biti pri svojem delu, je podeželje res priložnost za nov začetek ali nadaljevanje tradicije?

Na Goriškem, v Vipavski dolini in Furlaniji - Julijski krajini se je končal dvoletni čezmejni evropski projekt Irrigavit. Z njim so postavili pomembna izhodišča za prihodnji razvoj vinogradništva na tem območju, predvsem s preučevanjem načinov namakanja vinskih trsov ter njihovih vplivov na grozdje in vino. Rezultati so več kot zgovorni. Končala se je tudi vseslovenska akcija umetne obnove goriškega Krasa po katastrofalnem požaru pred tremi let, pozanimali pa smo se tudi, kako obnavljajo prizadete gozdove zaradi vetroloma in lubadarja na Gorenjskem. V oddaji smo zbrali še nekaj utrinkov s tretjega mednarodnega festivala žganih pijač v Kopru.

Članice Zadružne zveze Slovenije ustvarijo dobrih 900 milijonov evrov prihodkov letno, skupaj z zadružnimi podjetji - kot so vinske kleti, mlekarne, oljarne in druge - pa več kot milijardo evrov. V oddaji tudi o tem, kako je z odkupom kmetijskih pridelkov in zakaj se je letos znatno zmanjšal odkup goveje živine. Na Krasu so se po desetih letih zaključili trije čezmejni evropski projekti Agrotur, eno glavnih področji raziskovanja pa je bilo razvoj sonaravnega vinogradništva in vinarstva. V oddaji tudi o tem, da je vsak začetek težak, vendar se da vse prepreke premagati z dobro voljo in vztrajnostjo. Obiskali smo še čisto mlado sirarno MeMa v Landolu pri Postojni in se pogovarjali tudi o zanimivem načinu dostave njihovih izdelkov.

V oddaji Od setve do žetve se posvečamo vprašanju inovacij in razvoja kmetijske mehanizacije, ki je stalni spremljevalec kmetijske pridelave. V Sloveniji imamo tako večja uveljavljena podjetja, ki s posodabljanjem strojnih priključkov podpirajo razvoj rastlinske pridelave. Ne manjka pa niti mladih manjših podjetij z večjimi inovativnimi preboji. Razmišljamo o tem, kako na področje strojne kmetijske mehanizacije in opreme vstopajo nove sodobne tehnologije in katere smernice usmerjajo ta razvoj. Predstavljamo tudi prvi, z javnimi sredstvi financiran projekt za spodbujanje novih tehnologij v slovenskem prostoru. Naši sogovorniki so Igor Stare, direktor podjetja Gorenc Kmetijska mehanizacija; Jure Brečko, solastnik podjetja BE TECH; Mihael Miheljak iz podjetja SIP Šempeter, in Blaž Germšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije.

V oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili prehranski varnosti. Spomnili smo na opozorilo Zavezništva za odgovoren prehranski sistem Slovenije, da sedanji kmetijsko-prehranski sistem ni odporen proti krizam. Kot eno od rešitev izpostavljamo povečanje deleža ekološkega kmetovanja, za večji delež domače pridelave pa bi morali ohranjati tudi slovenska semena. Dodali smo še zamisel, kako z inovativnimi izdelki povečati oskrbo v lokalnem okolju.

Skrb za blaginjo živali na slovenskih kmetijah po ugotovitvah stroke postaja vse izrazitejša, kaže pa se v urejenosti hlevov in uvajanju novih tehnologij vanje. To je pokazal tudi letošnji izbor Najhlev, ki so ga Ljubljanske mlekarne pripravile med rejci in svojimi dobavitelji mleka. Strokovna žirija je izbirala med šestimi finalisti. Za zmagovalno kmetijo Žampa iz Destrnika so se odločili zaradi njenih novih tehnologij natančnega krmljenja in poudarjene skrbi za krave molznice. Pozanimali smo se tudi, kako je z obnovo in prestrukturiranjem vinogradov v slovenski Istri. Registriranih imajo več kot 1.800 hektarjev vinogradov, za obnovo ali prestrukturiranje pa se odločajo predvsem pridelovalci, ki jim vinogradništvo pomeni glavni vir prihodka. Tega prinaša tudi pridelava kakija. V oddaji bomo govorili tudi o letošnji letini zlatih jabolk na Primorskem in dozdajšnjih izkušnjah z zorenjem plodov z ogljikovim dioksidom.

V Sloveniji drugič zapovrstjo zaznamujemo teden slovenske hrane, ki spodbuja k odkrivanju bogate tradicije domačih jedi in poudarja prednosti lokalno pridelane hrane. Organizatorji so letos poskrbeli za inovativen način ozaveščanja javnosti o pomenu zdrave, domače hrane. V Parku Škocjanske jame so osmim lokalnim ponudnikom podelili certifikate Unesco biosferno območje Škocjanske jame. Znamko, ki povezuje ustvarjalce, rokodelce, pridelovalce in izvajalce storitev, ki ohranjajo kulturno dediščino in varujejo naravo, spremlja geslo »Tu sem doma«. Na martinovo – praznik vinogradnikov in vinarjev – pa se je v preteklosti delo v naravi za kmete in vinogradnike končalo. Prišel je čas uživanja sadov in za kakšen kozarček žlahtnega vina. Tradicijo martinovanja ohranjajo tudi na Ptuju.

Tokratni vikend je zaznamovan z največjim praznikom vina, Martinovanjem. V oddaji se sprašujemo ali se v poplavi praznovanj ob mladem vinu sporočilo praznika izgublja in izvemo, kako stroka ocenjuje letnik v vinorodni deželi Podravje. Pojasnjujemo vprašanja povezana z računi za uporabnino, ki jih je Sklad kmetijskih zemljišč poslal zakupnikom, ki objektov na njihovih zemljiščih nimajo vključenih v zakupne pogodbe. Izvemo pa tudi katere prednosti kmetijam prinaša uporaba strateškega komuniciranja.

V oddaji Od setve do žetve bomo slišali, kakšno vlogo ima konzorcij znanja na področju ekološkega kmetijstva, zatem bomo znova opozorili na zlato trsno rumenico – bolezen, ki zelo ogroža slovenske vinograde; spoznali bomo tudi 15. inovativnega mladega kmeta – ta laskavi naziv bo dve leti nosil zelenjadar Aleš Čadež iz Poljanske doline –, ustavili pa se bomo še pri strojnih krožkih. Ti povezujejo kmete, ki potrebujejo strojne storitve, s ponudniki teh uslug.

Vinogradniki in vinarji na Primorskem so po dveh skromnejših letih znova zadovoljni s pridelkom grozdja. Letošnja trgatev je namreč postregla s količinsko in kakovostno dobro letino, ki je po oceni stroke približno za tretjino večja v primerjavi z običajnim izkupičkom. Zato pridelovalci in stroka pričakujejo zelo kakovosten letnik vin, za katera so med drugim značilni višje kisline in nižji alkoholi. Pred bližajočim se martinovim smo se v obeh nekdaj osrednjih vinskih kleteh na Vipavskem in v Brdih pozanimali, kaj jim je prinesla letošnja trgatev in kakšna vina so iztisnili iz dobavljenega grozdja. Med primorskimi sadjarji pa smo preverjali, kako je s samooskrbo in s kakšnimi težavami se srečujejo pri pridelavi hrane. V oddaji opozarjamo še na skokovito naraščanje populacije šakala in temu posledično strmo upadanje števila srnjadi v loviščih. Ta problematika je na Goriškem tudi vse večja čezmejna težava.

Največja zadružna mlekarna pri nas, Mlekarna Celeia, nadaljuje z izboljševanjem tehnologije odpadnih voda. Letos so dosegli zavidljive rezultate, postopno pa povečujejo tudi število zaposlenih. Park Škocjanske jame pa si, v sodelovanju z lastniki in upravljalci zemljišč, prizadeva ohraniti bogate kraške travnike in pašnike ter poskrbeti, da bi se čim bolj neokrnjeni habitati ohranili za prihodnje rodove. Vendar se ob napovedi nove evropske uredbe, ki jim bo narekovala, kakšne dejavnosti bodo lahko opravljali na izkrčenih zemljiščih, med njimi širi tudi nekaj strahu. V Gornji Radgoni pa nadvse aktivno Društvo podeželskih žena praznuje 50. obletnico delovanja. Ženske na podeželju si - poleg dela na kmetiji in skrbi za družino - znajo najti tudi čas za druženje in izobraževanje.

Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili izboru za inovativnega mladega kmeta, ki sta ga že petnajstič pripravili Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Za naziv se letos poteguje šest kandidatov iz različnih slovenskih regij, organizatorji pa pravijo, da je namen izbora med mladimi podpirati inovativnost na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Prisluhnite mladim kreativnim kmetovalcem.

Tokratna osrednja tema je zelenjadarstvo. Z zelenjavo smo v Sloveniji le 37-odstotno samooskrbni in konkurenčno zaostali, investicije v razvoj te panoge so počasne, investitorje odvračajo dolgotrajni postopki pridobitve vseh dovoljenj. Pridelava zelenjave pa je tudi najbolj deficitna znotraj ekološkega kmetijstva. V oddaji slišimo, kaj od države pričakujejo pridelovalci zelenjave in kaj jim odgovarja predstavnica kmetijskega ministrstva. Govorimo tudi o izzivih ekološkega kmetijstva, ki ima velik poudarek v viziji kmetijstva do leta 2040, in izvemo, da je vprašanje skladišč največji izziv prve Pomurske ekološke zadruge.

Slovensko vinogradništvo ogrožajo okužbe z zlato trsno rumenico. Ta se je v zadnjih dveh letih najbolj razširila na severovzhodu države, zdaj pa je na udaru Bizeljsko. Kljub ukrepom z zatiranjem ameriškega škržatka in odstranjevanjem obolelih trsov pa so se okužbe letos zelo razrastle. Vinogradniki opozarjajo, da dovoljeni pripravki za zatiranje škodljivcev niso učinkoviti, zato pozivajo odgovorne, naj poskrbijo za dodatne ukrepe in uporabo učinkovitejših sredstev. Država sicer lastnikom vinogradov, ki so v okuženem predelu odstranili obolele trte, omogoča denarno nadomestilo in tako bo tudi prihodnje leto. Težave, vendar ne s škodljivci, ampak z vremenom in posledicami katastrofalnih poplav pred dvema letoma pa imajo tudi pridelovalci hmelja. Letošnji pridelek bo že drugo leto zapored pod običajnim povprečjem, zato pa se obeta visoka kakovost, ugotavljajo še hmeljarji. V oddaji smo obiskali tudi družinsko kmetijo v Dornberku na Goriškem, ki že 150 let prehaja iz roda v rod.

Jesen je čas, ko ocenjujemo sadove preteklega dela. V oddaji lahko slišite, da smo v Sloveniji letos pridelali okoli 40 odstotkov manj jabolk kot prejšnja leta. Tudi v Posavju, kjer pridelajo več kot 60 odstotkov vseh slovenskih jabolk. Letina je sicer slaba, plodovi so drobni, vendar pa je kakovost odlična. V spodnjem Podravju, v Halozah in Slovenskih goricah se končujejo trgatve. Vinska letina je – kljub muhastemu vremenu in bolezni trte – tako količinsko kot tudi kakovostno presenetljivo dobra. Na drugem koncu Slovenije – na Krasu – pa je muhasto vreme vinogradnikom povzročalo precej skrbi. S trgatvijo niso začeli nič prej kot prejšnja leta, prvi septembrski dež in jutranje rose pa so ponekod botrovali tudi pojavu plesni.

Pojavi bolezni modrikastega jezika še ne upadajo. Rejci pričakujejo finančno pomoč. Zaradi množičnih poginov ovc je higiensko veterinarska služba preobremenjena, zamude pri odvozu sprožajo zaskrbljenost in kritike na pristojne službe. O problematiki obvladovanja te bolezni govorimo v začetku oddaje. Na Obali so našli več gnezd nevarnega orientalskega sršena, tujerodne invazivne vrste, njegovo širjenje je treba preprečiti, dokler je še čas. Pripravili smo tudi nekaj poudarkov z nedavnega prvega posveta Evropske komisije s predstavniki kmetijskih in drugih nevladnih organizacij pri nas o skupni kmetijski politiki v okviru novega proračunskega okvira.

Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja obirajo pečkato sadje, v teku pa je tudi trgatev. Jabolk in hrušk, pravijo, bo manj kot pretekla leta, so pa sadeži dovolj kakovostni za skladiščenje. Medtem pa prvi podatki dozorevanja grozdja kažejo na še en vrhunski letnik vin. Precej burno je v javnosti odmeval sprejem novele zakona o živalih v delu, ki prepoveduje kastracijo pujskov brez uporabe analgezije in anestezije. Po protestu na sejmu Agra so se dogovorili, da bodo kastracijo do sedmega dneva starosti s protibolečinskimi sredstvi z novim letom opravljale veterinarske organizacije. V oddaji tudi o tem, kako poteka postopek kastracije v praksi. In če ste si zaželeli sladoleda, na kmetiji Rebec s Kala pri Pivki znajo narediti odličnega – iz kozjega mleka.

Z obiranjem grozdja za penine se je prejšnji teden, na nekaterih legah pa tudi že prej, začela trgatev na Primorskem. Prva predvidevanja stroke in vinogradnikov se nagibajo k napovedi zelo dobre letine, tako po kakovosti kot količini. V zadružni kleti Brda, denimo, predvidevajo prevzem približno šestih milijonov kilogramov grozdja, kar je skoraj tretjino več kot lani. Cene odkupljenega grozdja ostajajo na ravni lanskih; boljše plačilo za bele in rdeče sorte pa letos napovedujejo v Kleti Vipava 1894. Značilnost trgatve na Primorskem je tudi velika izenačenost dozorevanja sort. To pomeni, da so ponekod v slovenski Istri začeli hkrati obirati grozdje za penine in za tako imenovana mirna vina. Si pa vinogradniki in vinarji v vseh štirih primorskih vinorodnih okoliših želijo, da bi glavnina trgatve minila v lepem vremenu, brez večjega deževja. V oddaji, predstavimo še priložnosti, ki jih prinaša gojenje alge spiruline. Živilo z veliko beljakovinami, vitamini in minerali bi namreč nosilci projekta Modrozelena radi približali slovenskim kmetovalcem

V Gornji Radgoni bo do četrtka, 28. avgusta, na ogled 63-ti mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Tudi letos ponuja na ogled najnovejše tehnologije, inovativne rešitve za kmetijstvo, gozdarstvo in živilskopredelovalno industrijo ter pester spremljevalni program. Med aktualnimi temami, ki bodo zaposlovale kmete in stroko, je zagotovo predlog večletnega finančnega okvira za obdobje od 2028 do 2034 – ta predstavlja temeljito preoblikovanje proračuna Evropske unije, veliko pozornosti pa je tudi na letošnjem sejmu namenjene trajnostnemu kmetovanju in mladim. O vsem tem v oddaji Od setve do žetve.