Letos mineva točno 40 let, odkar so v ribogojnici Soča v Kobaridu prvič uspešno končali cikel vzreje soške postrvi. To je pomemben dosežek, kajti gre za edinstveno in avtohtono vrsto, ki jo najdemo le v povodju reke Soče. Za njeno ohranjanje pa je pomembna tudi regulacija ribolova oziroma muharjenja. Pa smo spet pri pravilih ... Sogovornik: Miha Ivanc, vodja voda posebnega pomena na Zavodu za ribištvo Slovenije.

Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva je Petek brez pravila postal sopotnik. Z mikrofonom smo se pridružili Zavodu Sopotniki in prostovoljcu Ediju, ki je starejšo uporabnico iz odmaknjene kraške vasi peljal na fizioterapijo. Zavod Sopotniki, ki deluje v 17 slovenskih občinah, na leto s pomočjo prostovoljcev opravi več kot 13.000 poti in prevozi več kot pol milijona kilometrov.

Pisanje besedil za glasbo velikokrat zahteva tudi mučno sedenje z negotovostjo in frustracijo. Kakšni so pripomočki in nasveti, ki jih sogovornica Katarina Juvančič, kantavtorica in glasbena kritičarka, preda tistim, ki se udeležijo delavnic pisanja glasbenih besedil? Pravi, da je s pisanjem tako kot z igranjem inštrumenta: vaja dela mojstra.

21. novembra obeležujemo svetovni dan televizije, medija, ki se je v zadnjih desetletjih drastično spremenil. Poleg linearnega spremljanja vsebin nam danes ponudniki video vsebin omogočajo ogled za nazaj, ogled na mah in predvsem iz leta v leto večji nabor serij. Prof. dr. Dejan Jontes s Fakultete za družbene vede nas popelje v analizo naših navad: v Sloveniji smo najpogosteje pred zasloni v večernem terminu, med 19. in 22. uro, v živo najraje spremljamo šport, informativne vsebine in prenose večjih dogodkov, ženske pa pred televizijo v povprečju preživijo več časa kot moški.

Grafiti so dobrodošla oblika izražanja, a le, če ne posegajo v tujo lastnino in niso »napojeni« s sovražno ali nestrpno konotacijo. V Mestni občini Ljubljana obstajajo posebne (legalne) lokacije, kjer je grafitiranje dovoljeno, njihov namen pa je usmerjanje ustvarjalnosti v javno sprejemljiv prostor in preprečevanje popisovanja fasad. A ko do slednjega pride, na pomoč pokličejo sogovornika v tokratnem Petku brez pravila.

»V studiu Prvega programa Radia Slovenija na Tavčarjevi ulici v prestolnici ura še ni odbila sedem zjutraj, ko je voditeljica kot že ničkolikokrat prej napovedala novo epizodo oddaje Petek brez pravila. Nihče pa ni vedel, da bo to oddaja, o kateri bodo še dolgo poročali tudi v črni kroniki.« Ste ljubitelji kriminalnih zgodb in kriminalk v kakršni koli obliki? V Ljubljani se te dni odvija Krimifest, prvi literarni festival, posvečen kriminalkam pri nas. Kaj nas tako privlači pri kriminalnih romanih, da spadajo med najbolj izposojene žanre? Sogovornica: Maša Jelušič, pisateljica kriminalk ter pobudnica in programska vodja festivala Krimifest.

31. oktober je datum, ki ga spremlja (oziroma mu sledi) Noč čarovnic. Zadeva, ki smo jo v Sloveniji začeli sprejemati v 90-ih letih minulega stoletja, poteka v znamenju čarovniških prireditev, zabav in izdolbenih buč z gorečo svečo. Buča je torej "obvezna oprema" in tudi osrednja tema tokratnega Petka brez pravila. Obiskali smo Kmetijo Jakopič v Spodnjih Pirničah, kjer Noč čarovnic že dobro desetletje jemljejo zelo resno.

S polic v antikvariatih so izginile razne enciklopedije, slovarji in leksikoni, ker jih je »povozil« računalnik. Po drugi strani pa se tam znajdejo številni stari, posebni, tudi prezrti knjižni zakladi. Seveda v različnih stanjih. Od knjig, ki niso bile nikoli prebrane, kaj šele prelistane, do popolnoma razpadajočih, uveli solati podobnih izvodov. To vsaj pomeni, da so služili svojemu namenu, pravi sogovornik Rok Glavan iz Antikvariata Glavan v Ljubljani. Kakšna so pravila odkupovanja knjig v antikvariate?

Ste kdaj obiskali kakšno zastavljalnico ali odkupovalnico, ker ste se preprosto po hitrem postopku hoteli znebiti nekega predmeta in zanj takoj dobiti gotovino? Finančna stiska in želja po hitrem zaslužku na eni strani ter pospravljanje podstrešja na drugi – razlogov za obisk takšne poslovalnice je veliko. Sogovornik: Ožbej Volčini iz Zastavljalnice, odkupovalnice in menjalnice Ljubljana.

Hatewatching je angleški izraz, s katerim označujemo spremljanje vsebin, ki v nas sprožajo negativna čustva - bodisi zavist, nevoščljivost, sovraštvo bodisi žalost, obup ali občutek večvrednosti. Z Branko Bizjak Zabukovec, direktorico vsebinskega marketinga na oglaševalski agenciji Futura in predavateljico na programu Digitalni marketing na Gea collegu v Ljubljani ugotavljamo, zakaj se tovrstnemu spremljanju vsebin ne moremo upreti in kako svoja negativna čustva nato prelijemo v sovražne spletne komentarje.

10. oktobra pride na spored Televizije Slovenija nova dnevna družinska nadaljevanka, ki sodi v žanr dramedije. To pomeni, da združuje dramo in komedijo. Njen naslov je Takšno je življenje, tematike, ki jih obravnava, pa so sodobna družina, življenje na vasi, poklic družinske zdravnice, digitalna zasvojenost ter partnerski in družinski odnosi. V Petku brez pravila nas bo zanimalo, kako je nastajal scenarij, ki obsega kar 1500 strani, in kako so tekli snemalni dnevi. V petih mesecih oz. 76-ih snemalnih dneh, ki so trajali po 12 ur, so posneli 48 epizod. Sogovornika bosta Jani Virk, urednik igranega programa RTV Slovenija, in producentka Barbara Daljavec.

Oči modnih navdušencev te dni pogledujejo proti Milanu, kjer so na tednu mode - tako kot po pravilu - zbrani kreatorji in ljubitelji prestižnih znamk ter novih kolekcij. Ker pa je to Petek brez pravila, spoznavamo drugačno modo, tako, ki je ne zanima blišč, ampak bolj vpliv na okolje. Besede, ki jih večkrat slišite so počasna in trajnostna moda, jabolčni olupki in listje ananasa. Kako so z modo povezani olupki in listje, predstavi modna in grafična oblikovalka Gaja Hanzel.

Po svetu živi približno 75 milijonov gluhih, v Sloveniji je gluhih približno 1500 posameznikov. V Petku brez pravila razbijamo tabuje, opozarjamo na neprimerne poglede in pozdravljamo v znakovnem jeziku. Sogovornik: Roman Demir, otrok gluhih staršev, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.

Šahovska zveza Slovenije letos obeležuje 90 let delovanja. Odlična iztočnica, da smo v Petek brez pravila povabili velemojstrico in ambasadorsko šaha Darjo Kapš. Kako je s treniranje šaha? Ali pri šahu prevlada modrost ali mladi um? Zakaj profesionalni šahisti obiskujejo fitnes in kaj je šahu prinesel nasprotnik, ki se mu reče računalnik?

Za približno 88 tisoč srednješolcev in 190 tisoč osnovnošolcev se je v ponedeljek začelo novo šolsko leto. Šolska pravila so v teh prvih dneh že jasno sporočena učencem in učenkam, tudi učitelji in učiteljice se jih morajo držati, zadnjo besedo na šoli pa ima tisti »bavbav« – ravnateljica ali ravnatelj. Kakšna so njihova pravila? Sogovornik: Gregor Udovč, ravnatelj osnovne šole Veliki Gaber v občini Trebnje.

Padel je relativno mlad šport, ki ga lahko obravnavamo kot mešanico tenisa in skvoša in je eden najhitreje rastočih športov na svetu. Njegovi začetki segajo v leto 1969, ko je Mehičan Enrique Corcuera prilagodil svoje igrišče za skvoš in ga ogradil z betonskim zidom. Prvo Svetovno prvenstvo v padlu so izvedli leta 1992, pri nas pa smo prva igrišča dobili šele pred tremi leti. Tik pred zaključkom letošnje sezone smo se o tem športu pogovarjali s trenerjem in članom slovenske reprezentance, Tilnom Zalarjem.

Povod za izbrano temo tokratne oddaje je norveška televizijska serija Zmenki v živo, ki prihaja v aplikacijo RTV365. Sedemdelna serija je nastala tudi s pomočjo slovenske produkcijske hiše Staragara. Tam ima osrednjo producentsko vlogo Miha Černec, sogovornik v oddaji Petek brez pravila, ki se tokrat ukvarja z vprašanjem, koliko je tovrstnih filmskih sodelovanj s tujino, kdo in kako izbira lokacije ter kakšen vpliv ima projekt na lokalno okolje in turizem. 

V Petku brez pravila ne bomo vozili brez pravil, pač pa bomo odkrili, kako je, ko smo v vlogi voznika ali voznice in naletimo na oviro. Ampak ne tisto na cesti, pač pa v svoji glavi. »Kaj, če se mi kaj zgodi, kaj, če ne bom znal, znala, kaj, če kaj spregledam …« To so vprašanja, ki si jih zastavljajo tisti, ki imajo strah za volanom, in bolj kot na to, da bodo z vožnjo prišli do cilja, razmišljajo o možnih negativnih posledicah. Sogovornica: Marjetka Kramžar, učiteljica vožnje.

https://brezstrahuzavolanom.si/

Na svetovni dan mačk odkrivamo nenapisana pravila mačjega življenja predvsem v odnosu z njihovimi lastniki. Če bi o tem vprašali mačke in bi te lahko govorile, bi verjetno rekle: pusti me pri miru, razen takrat, ko te potrebujem. Sogovornica: Pšenica Kovačič, ustanoviteljica centra mačje kulture Minami Kat.

Želja po pridelavi hrane in samooskrbi ali bolj sprostitev v naravi, kjer je edini zvok, ki ga slišiš zvok kosilnice, čebel, pa tudi kakšnega komarja. Urbano vrtičkanje pomeni pobeg od betona k zemlji in travi ter sprostitev, ki jo v sodobnem tempu življenja išče marsikdo. A urbano vrtičkanje pomeni tudi skrbno obdelovanje tistih nekaj kvadratih metrov najete površine. Petek brez pravila tokrat o pravilih, ki veljajo na območju Urbanih vrtičkov Črnuče.