Morda veste, kateri grad iz 11. stoletja je najbližji Novi Gorici? Skrit za Kostanjevico ali Kapelo, kot 143 metrov visokemu griču pravijo domačini, ostaja skorajda neviden in kdo ve, koliko Novogoričanov ga je sploh obiskalo. A prav po griču, na katerem je zrastel, je Gorica, ki ima pomembno vlogo tudi za Slovence, dobila ime. Tokrat je goriški grad, ki je v času Evropske prestolnice kulture ena najbolj obiskanih turističnih točk, prvič obiskala tudi Eva Furlan.
All content for Primorski kraji in ljudje is the property of RTVSLO - Radio Koper and is served directly from their servers
with no modification, redirects, or rehosting. The podcast is not affiliated with or endorsed by Podjoint in any way.
Morda veste, kateri grad iz 11. stoletja je najbližji Novi Gorici? Skrit za Kostanjevico ali Kapelo, kot 143 metrov visokemu griču pravijo domačini, ostaja skorajda neviden in kdo ve, koliko Novogoričanov ga je sploh obiskalo. A prav po griču, na katerem je zrastel, je Gorica, ki ima pomembno vlogo tudi za Slovence, dobila ime. Tokrat je goriški grad, ki je v času Evropske prestolnice kulture ena najbolj obiskanih turističnih točk, prvič obiskala tudi Eva Furlan.
Nova Gorica je znana kot mesto vrtnic; to simbolizirajo tudi številni mestni nasadi vrtnic in grb, ki ga krasi vrtnica. Najmlajše mesto pa se lahko pohvali tudi z raznolikostjo drevesnih vrst. V isti ulici najdeš smreko in palmo ob njej.
Biotsko pester je tudi Rafutski park, ki so ga aprila spet odprli za javnost. Tam je bila konec 19. stoletja zgrajena vila Palm, ob njej pa je urejen park z eksotičnimi rastlinami, ki Rafutski park krasijo še danes. Vila je bila med prvo svetovno vojno porušena.
Vzhodni del parka je leta 1907 rodbina Palm prodala goriškemu arhitektu Antonu Laščaku, ki je desetletja kot dvorni kraljevi arhitekt ustvarjal v Egiptu. Pred prvo svetovno vojno je za svoje potrebe na Pristavi postavil vilo v neoorientalskem slogu. Ob njej je skrbno načrtoval in uredil park.
V Rafutskem paru je trenutno na seznamu več kot 200 različnih drevesnih in grmovnih vrst. Arboristka Tanja Grmovšek je povedala, da je med njimi najmanj avtohtonih rastlin »Rafutski park predstavlja edinstveno naravno in kulturno dediščino ne samo v slovenskem, ampak tudi v evropskem prostoru. Veliko je eksotičnih dreves. Največ drevesnih vrst izvira iz Severne Amerike, dosti je drevesnih vrst in grmovnic pa je iz vzhoda, iz Azije.« Drevesa iz različnih klimatskih con v Rafutskem parku uspevajo zaradi tople, zavetrne lege. Skrbniki parka imajo dolgoročne smernice, da bi park v prihodnosti postal arboretum.
V oddaji predstavljamo tudi podobne vrtove v Pordenonu in Čedadu. V prvih so
posebno pozornost namenili tudi vključevanju oseb s posebnimi potrebami, tako pri skrbi za vrt kot pri izobraževalni ponudbi. Tudi v Čedadu so pazili na inkluzivnost, saj je tamkajšnji vrt tudi prostor za učenje in vključevanje ljudi, ki imajo težave z duševnim zdravjem.
Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Primorski kraji in ljudje
Morda veste, kateri grad iz 11. stoletja je najbližji Novi Gorici? Skrit za Kostanjevico ali Kapelo, kot 143 metrov visokemu griču pravijo domačini, ostaja skorajda neviden in kdo ve, koliko Novogoričanov ga je sploh obiskalo. A prav po griču, na katerem je zrastel, je Gorica, ki ima pomembno vlogo tudi za Slovence, dobila ime. Tokrat je goriški grad, ki je v času Evropske prestolnice kulture ena najbolj obiskanih turističnih točk, prvič obiskala tudi Eva Furlan.
