Jutranji uri primerno smo si v Radiosferi privoščili zajtrk in z nutelo namazan kruh vrgli v zrak. Tam pa so se rezine znašle v kvantem svetu in z njimi so se začele dogajati čudne stvari. Z razlogom: tokratna tema so bili principi delovanja kvantnih računalnikov.

Kvantne tehnologije se omenja kot naslednjo veliko stvar v razvoju tehnologije. Kvantni računalniki, kvantni simulatorji, kvantni senzorji in še kaka uporaba principov kvantnega sveta v novih tehnologijah bodo omogočili marsikaj povsem novega, kar običajni računalniki ne zmorejo.
Z njimi lahko recimo simuliramo, kako bi se utegnil odviti eden od hipotetičnih koncev našega vesolje, ki nosi nenavadno ime zlom lažnega vakuma. To med drugim raziskuje dr. Jaka Vodeb z odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan", ki nam je v Radiosferi pojasnil principe delovanja kvantnih računalnikov in kaj je tisto, kar jim daje tako presenetljive zmogljivosti.

S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. V Sloveniji je z namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča, ki ga bomo predstavili v tokratni Radiosferi, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.

Izzive in razmere romske skupnosti v Sloveniji na Prvem redno spremljamo, še posebej v romski oddaji Naše poti – Amare Droma. Sinoči smo lahko v njej prisluhnili daljšemu pogovoru z ministrom za delo Luko Mescem. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo dva večja projekta. Pilotni projekt Romani Zour – Romski vzor, ki je namenjen zaposlovanju Romov, v prvi izvedbi razkriva ključne izzive, med drugim nizko motivacijo Romov za zaposlitev. Drugi večji projekt, ki ga je ministrstvo podprlo, pa je nadgradnja projekta Večnamenskih romskih centrov+, ki je mrežo centrov po Sloveniji razširil, prav tako omogočil dodatne zaposlitve v teh centrih. Sandi Horvat se je v pogovoru z ministrom dotaknil tudi Šutarjevega zakona, predvsem o njegovih pričakovanih učinkih v praksi. Odprto ostaja tudi vprašanje o spremembi zakona o romski skupnosti, ki se ga je vlada lotila že zgodaj spomladi. V tokratni Radiosferi objavljamo del pogovora iz včerajšnje oddaje Naše poti, ki ga je pripravil Sandi Horvat.

Pretekli vikend smo praznovali Martinovo, praznovanje tega priljubljenega ljudskega praznika, ki je povezan s koncem trgatve in začetkom praznovanja vina pa se nadaljuje tudi v prihodnjih dneh. Slovenija velja za državo, kjer je alkohol zelo lahko dostopen, poraba visoka in pitje alkohola zelo normalizirano kot del vsakdanjika in praznika. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v naši kulturi vedno znova išče nek razlog za pitje alkohola, ki tako postane navada – pijemo pri jedi, »za prebavo«, pijemo v družbi, »za dobro voljo«, pijemo »na zdravje«. A zdravega pitja alkohola ni. O tem kako zelo alkohol škoduje zdravju, pa ne le tistih, ki pijejo temveč tudi drugim ljudem, je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje, Tita Mayer.

Začenja se Liffe. 36 je številka, ki bo zaznamovala letošnji Ljubljanski mednarodni filmski festival. Prvi je bil leta 1990, od takrat kot kulturno filmsko stičišče pri nas vsako leto pritegne več kot 45.000 gledalcev, tako z najboljšimi stvaritvami svetovne kinematografije kot z drznimi novinci, ki šele stopajo na filmski zemljevid. Sogovornik: Simon Popek, programski direktor festivala.

Prav danes praznujemo svetovni dan origamija, ki se je razvil na Japonskem, je pa v začetku 20. stoletja origami postal priljubljen tudi v Evropi in Združenih državah Amerike. Katere pripomočke potrebujemo za zlaganje origamija in kaj ta beseda sploh pomeni, izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.

V oglarski deželi na Dolah pri Litiji je tradicija kuhanja oglja stara približno 100 let, v te kraje naj bi jo prenesli italijanski oglarji. Tudi tamkajšnja Domačija Brinovec se z oglarjenjem ukvarja skoraj tako dolgo, poleg kmetovanja in mizarstva, danes članom družine kuhanje oglja prestavlja dopolnilno dejavnost. So pa tudi eni redkih, ki ponujajo doživetje oglarjenja kot turistični produkt. Oglarka za en dan je v sklopu novinarske ekskurzije postala tudi Ana Skrt, ki zdaj v Radiosferi med drugim ponudi odgovor na vprašanje, zakaj je ženska tista, ki mora po tradiciji prižgati kopo.

V Prezidu že stoji vzorčna turistično izobraževalna kmetija, ki bo med drugim nudila prostor za srečevanje Slovencev v Gorskem kotarju. Ideja za postavitev kmetije se je pred desetimi leti porodila Zoranu Ožboltu, predsedniku Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar in danes kmetija čaka le še na upravno dovoljenje. Postavitev kmetije je plačala Slovenija, nas pa med drugim zanima, kaj vse načrtujejo na kmetiji in kako je s kadri, ki bodo delali na njej.

Foto (Mateja Železnikar): Vzorčna izobraževalno turistična kmetija v Prezidu 

Kaj imata skupnega matematika in glasba? Je v vsakem matematiku tudi nekaj glasbenika in obratno? In kaj je pravzaprav razlog za to, da so se v evropski zgodovini številni misleci ukvarjali tako z glasbo kot z matematiko? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Številne starostne bolezni so povezane s kopičenjem beljakovin, ki se v celicah združujejo v grudice.

Mednarodna raziskovalna skupina, ki jo vodi slovenski nevroznanstvenik Jernej Ule je odkrila nov biološki proces. Ta celicam omogoča, da vzdržujejo ravnovesje beljakovin, ki so si funkcionalno podobne. Proces so poimenovali interstaza. »Zdaj raziskujemo vlogo interstaze pri uravnavanju beljakovin, ki so povezane z nevrodegeneracijo,« pravi dr. Ule, ki je bil ob desetletnici oddaje Možgani na dlani gost četrtkovega jutra na Prvem.

Odkritje so razkrili v prestižni znanstveni reviji Nature (24. 9. 2025), nam pa ga je prof. dr. Jernej Ule (Kemijski inštitut Ljubljana, King’s College London, Inštitut Francisa Cricka London) predstavil v Radiosferi na Prvem. Foto: Izsek, dr. Ule/ KI

Originalni članek v reviji Nature TUKAJ

Gostovanje v oddaji Možgani na dlani TUKAJ

Kranjski podjetniški inkubator Kovačnica sredi novembra praznuje 10 let delovanja. Še preden so obeležili ta velik mejnik, smo pred mikrofon povabili Andraža Šilerja, vodjo poslovne enote. Kot opazuje sam, se v zadnjem času nad začetniškimi podjetniškimi tečaji navdušuje čedalje več žensk, prav tako pa se starostna meja premika navzdol. Svoje prve projekte je Kovačnica organizirala v prostorih stare trgovske šole, v manjši učilnici, nato pa so z leti dodajali vsebine, prostore za podjetnike in izobraževalne programe. Danes pa je podjetniški inkubator Kovačnica Kranj stičišče podjetništva v Kranju in širši okolici.

Danes zvečer ob 19.30 boste lahko v dvorani Julija Betetta Akademije za glasbo v Ljubljani prisluhnili koncertu »Migjeni & Autetno«. Pripravlja ga Kulturno društvo Albancev Migjeni. O tem dogodku, pomenu omenjenega društva, tudi o razvijanju albanske glasbe in samozavesti se je Darja Pograjc za Radiosfero pogovarjala z etnomuzikologinjo Almo Bejtullahu. Sogovornica se profesionalno ukvarja z raziskovanjem glasbe različnih kultur, na tem področju je tudi doktorica znanosti. V prostem času pa se ukvarja s praktičnim izvajanjem glasbe in je tudi članica Kulturnega društva Migjeni.

Kako doživljate javni prostor v svojem mestu? Kje se najpogosteje zadržujete, kaj tam počnete in kako se tam počutite? To je le nekaj od vprašanj, ki so jih raziskovalke in raziskovalci projekta Punce in javni prostor v Ljubljani zastavili mladim, da bi ugotovili, kako mladi doživljajo javni prostor v Ljubljani in ali je inkluziven ter namenjen in dostopen vsem pod enakimi pogoji. O namenu in zanimivih izsledkih raziskave bo v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila ena izmed mentoric projekta, raziskovalka in psihologinja Naja Kikelj Širok iz društva prostoRož. Z gostjo se bo pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.

Vse več je na naših strehah sončnih panelov in tako se vse več domov lahko napaja z lokalno pridobljeno energijo. A velika večina sončnih celic prihaja s Kitajske, obenem pa imajo danes najbolj razširjene sončne celice svoje pomanjkljivosti. Zato se seveda nenehno išče nove, boljše možnosti.

Dr. Marko Jošt s fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je izdelal inovativno sončno celico z rekordno pretvorbo sončne energije v električno. Za svoj dosežek si je letos prislužil tudi Zoisovo priznanje. Kaj se dogaja v sončnih celicah in zakaj so ene boljše od drugih, je pojasnil v Radiosferi.

Republika Honduras je obmorska država, ki uradno spada k Severni Ameriki. Njene sosede so Gvatemala, Salvador in Nikaragva. Ima slabih 11 milijonov prebivalcev, znana je po svojih bogatih naravnih virih, vključno z minerali, kavo, tropskim sadjem in sladkornim trsom. Okoli 80 % države je gorate. Nahaja pa se med dvema morjema – Karibskim in Tihim oceanom, kar je vidno tudi na zastavi države.

V današnji Radiosferi se odpravljamo na Koroško, natančneje na Kope, kjer je potekala 1-tedenska radijska delavnica, ki se jo je udeležila tudi Lana Furlan.

Asist. Lana Blinc in prof. dr. Maja Bresjanac sta nam poročali o novostih za Zdravo glavo in se s poslušalkami in poslušalci šli tudi "Živčkanje" za pokušino. Ob poslušanju lahko tudi vi preizkusite, kako dobro bi vam šlo!

Slovenska turistična organizacija je te dni za novinarje pripravila študijsko turo, na kateri predstavlja kulturno ponudbo destinacij Litija, Bela krajina, Ribnica, Kočevsko in Ljubljana s poudarkom na kulturi, starih obrteh in rokodelcih. Kako se kuha oglje in splete košaro, kakšno kulinariko ponuja Bela krajina, kje se skrivajo netopirji, kako obuditi pristen stik z naravo v obliki gozdnega odmika? Delček tega je ujela sredina Radiosfera.

Uveljavljanje romščine v kulturnem prostoru, kot je gledališče, je izjemno pomembno, saj prispeva k ohranjanju in bogatitvi romske identitete ter jezika, ki sta pogosto potisnjena na rob družbe. Gledališče kot močno orodje izražanja omogoča romski skupnosti, da pripoveduje svoje zgodbe, izraža svoje doživljanje in predstavi svojo kulturo širši javnosti. Uporaba romščine na odru hkrati krepi občutek ponosa v skupnosti in spodbuja mlajše generacije k učenju ter ohranjanju materinščine. In prav romski jezik lahko slišimo na odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani v uprizoritvi kultne drame Osvoboditev Skopja. Gre za mojstrovino Dušana Jovanoviča, ki skoraj petdeset let po nastanku še vedno velja za eno najprodornejših besedil našega prostora. Z ustvarjalci dramske uprizoritve se je za Naše poti pogovarjal Sandi Horvat.

Ko je študent matematike Francis Guthrie ob barvanju zemljevida angleških grofij ugotovil, da je zemljevid samo s štirimi barvami mogoče pobarvati na način, da nobeni dve sosednji grofiji nista pobarvani z isto barvo, zelo verjetno ni vedel, da se je s tem rodil matematični problem, ki so ga uspeli dokazati šele več kot 100 let kasneje. In da bo to postal prvi matematični izrek, pri dokazu katerega so morali uporabiti računalnik. Uporaba računalnika je takrat vzbudila nekaj dvomov o tem, ali je to pravi dokaz ali ne. A potem, ko je bil ta dokaz večkrat temeljito preverjen, dvomov ni več. Zato danes namesto o problemu govorimo o »izreku« štirih barv.