Avtor kuharskih knjig, med njimi imajo kar tri naziv Najlepša slovenska knjiga, samozaložnik, kulinarični entuziast, publicist, raziskovalec terena in človeških zgodb, svobodnjak, opazovalec. A te besede še zdaleč ne opišejo v celoti današnjega sogovornika oddaje Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Zunanji opazovalec dobi občutek, da Klemna Koširja obdaja oblak skrivnostnosti, a vendar je v svoji biti preprost. Predvsem pa ceni čas. Kompleksen odnos ima s preteklostjo. Vabljeni k poslušanju.

Matematik prof. dr. Tomaž Pisanski je letos prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Pri nas je utiral pot diskretni matematiki, torej tisti veji matematike, na kateri temelji vse računalništvo. A njegove osnovnošolske matematične ocene nikakor niso napovedovale uspešne kariere na tem področju, prej nasprotno. Toda prava učiteljica in nato matematična tekmovanja so povsem premešale karte ter Pisanskega navdušile za nov pristop k matematiki, ki pa je bil v tistem času sprejet le z veliko zadržanostjo, danes pa na njem temeljijo vse nenavadne zmogljivosti umetne inteligence. V svoji bogati karieri je med drugim na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil oddelek za teoretično računalništvo, sodeloval pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil in sourejal tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo Ars Mathematica Contemporanea, ter ustanovil Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko.

Navdušiti mlade za zgodovino in jim predati spoznanje, da to ni zaprašena veda, temveč znanje, ki osvetljuje in osmišlja čas, v katerem živimo, gotovo ni lahka naloga. To že več kot 20 let počne profesorica zgodovine in sociologije Špela Frantar, saj verjame, da je učiteljstvo ne le poklic, temveč poslanstvo. Do tega je sicer prišla po naključju – pričakovala je, da bo po študiju delala v slovenski obveščevalni službi, ne pa v razredu. Špelo Frantar smo spoznali v oddaji Razkošje v glavi!

Saša Lončar je priznana pedagoginja in koreografinja z bogatimi izkušnjami na področju plesne umetnosti. »Danes k meni prihajajo že otroci otrok, ki so pri meni plesali, in še vedno se vsake predstave veselim, kot bi bila prva,« pravi ustanoviteljica in umetniška vodja Kulturnega društva Qulenium, ki že več kot tri desetletja razvija plesno ustvarjalnost otrok in mladih. Njeno delo temelji na spodbujanju ustvarjalnega giba, individualne gibalne izraznosti, ki vključuje odprtost, avtentičnost in poglobljeno raziskovanje telesa v prostoru. Sašo Lončar je pred mikrofon povabila Tita Mayer.

Letošnje leto je za slovensko arheologijo nekaj posebnega, saj zaznamuje 150. obletnico odkritja kolišč na Ljubljanskem barju. Tudi dr. Eleni Leghissa to odkritje zelo veliko pomeni, saj so bila tako imenovana "Dežmanova kolišča" na barju, tema njene doktorske naloge. Ta kolišča so tudi del 111 prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki so od 2011 vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine.

Dr. Andrej Godec je kemik po duši in srcu. Predan je mladim, vedoželjnim rodovom, ki presežejo mentorja, in prav je tako, pravi. Njegov strokovni življenjepis zajema kopico dosežkov. Je avtor številnih učbenikov za kemijo in drugih publikacij, vsestransko že desetletja skrbi za promoviranje kemije, pred leti je začel z organizacijo poletne šole kemijskih znanosti, ki je postala tradicionalna, pripravlja številne delavnice, seminarje in izobraževanja za učitelje, organizira priprave in vodi dijake na kemijske olimpijade, s katerih se vedno vračajo z medaljami, in tu se seznam njegovih dejavnosti še ne konča. Pri organizaciji Evropske naravoslovne olimpijade leta 2018 je bil odgovoren za izvedbo strokovnega dela tekmovanja. V šolsko prenovo je vključen tudi danes. Andrej Godec je prejemnik številnih nagrad in priznanj, tudi dobitnik Prometeja znanosti Slovenske znanstvene fundacije in častnega znaka Zveze za tehniško kulturo Slovenije, pa Priznanja Državnega sveta in Samčeve nagrade Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Kot asistent in predavatelj na Katedri za fizikalno kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter dolgoleten sodelavec ZOTKe svoje delo zdaj prepušča drugim – mlajšim rodovom. In kakšni so zdaj njegovi načrti?

Rudi Ljubej pripada tretjemu rodu železničarjev. Pravi, da imaš neke stvari preprosto v krvi in so del tebe. Tako je sam že več kot 50 let zvest železnici. Od kod ta želja, kako se je njegovo delo spreminjalo in zakaj je tesno vpet tudi v društvo ljubiteljev železnic in železniških eksponatov Celje, je za oddajo Razkošje v glavi povedal v pogovoru s Tadejo Bizilj.

Igralec, performer in plesalec Primož Bezjak se je rodil leta 1977 v Mariboru. Tam je tudi odraščal in se po končani gimnaziji vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Zaposlen je v Mladinskem gledališču, dejaven je na neodvisni sceni, širša javnost pa ga pozna tudi po nekaterih briljantnih filmskih vlogah. Primoža Bezjaka predstavljamo v tokratni oddajo razkošje v glavi, z njim se je pogovarjal Miha Žorž.

Neli Filipić je pisateljica z obsežnim opusom. Leta 1995 je izšel njen prvenec Lov na zvezde, za katerega je prejela prestižno Levstikovo nagrado za povest. Tri njene knjige so prejele nominacijo za nagrado večernica in tri nominacijo za nagrado desetnica. Leta 2023 je izšla njena prva knjiga za odrasle, zbirka kratkih zgodb z naslovom Srečni konci, v katerih močno prevladujejo ženski liki in skozi katere pisateljica odpira pomembna družbenopolitična in feministična vprašanja. Neli Filipić je pred mikrofon povabila Tita Mayer.

Pravi, da rad lenari. V bistvu pa ga samo veseli misel na to, kako bi lenaril, kajti 24 ur v dnevu je včasih premalo za vse njegove dejavnosti … Uroš Buh, vsestransko nadarjeni glasbenik, multiinštrumentalist in avtor, po izobrazbi sicer bibliotekar in sociolog, a samozaposlen v kulturi kot igralec, je človek mnogih talentov. Na pogovor v oddajo Razkošje v glavi ga je povabila Tadeja Bizilj.

Človek je v svojem bistvu pravzaprav popotnik, od ene življenjske postaje do druge. Če pa k temu dodamo še neustavljivo željo po odkrivanju novih svetov in ljudstev, potem dobimo popotnika, ki mu nobena ovira ni pretežka. Eden takih je David Jurkovič: ekonomist, direktor, svečar, popotnik, ljubitelj glasbe in prostovoljec.

V oddaji Razkošje v glavi se bo predstavila vsestranska umetnica Ema Kugler, za katero je značilen avtorski, eksperimentalen in nekonvencionalen način umetniškega ustvarjanja; njene številne stvaritve v različnih medijih, se namreč težko ujamejo z običajnimi žanrsko zvrstnimi opredelitvami. V njenem širokem polju intuitivno razvijajočih se procesov raziskovanj je človek - nepopolno bitje z bivanjskim gonom, ki ga žene in usmerja v samooblikovanje in reprodukcijo. Med številnimi domačimi in mednarodnimi nagradami je Ema Kugler pred leti prejela tudi Prešernovo nagrado, njen zadnji velik projekt pa je poetični dokumentarec o posoškem staroverstvu. Umetnica, ki meni, da je idealno stanje človeškega bitja, samo biti, racionalnost pa je pomembna le zato, da se lahko organiziramo, vse ostalo pa bi bilo lahko presežno, je med drugim prejela tudi nagrado zlata ptica, nagrado Franceta Štiglica, Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.

Biti prijazen do sebe in svojega okolja, je moto doktorja bioloških znanosti Tea Delića, ki je zaposlen na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z podzemno biologijo in jamarstvom. Obe ljubezni, kot pravi sam, skuša združiti tudi v praksi, saj si na jamarskih akcijah in odpravah prizadeva v čim večji meri vzorčiti podzemno favno. Rezultati tega so odkritje velikega števila že opisanih, pa tudi neopisanih novih vrst in rodov. Med njimi je med drugim tudi odkritje novega rodu jamskih hroščev, ki ga je našel leta 2017 na Veliki Raduhi. Velik delež živega sveta v podzemlju tudi fotografsko dokumentira. Leta 2017 je s sodelavci prejel spominsko nagrado Aleksandra von Humboldta, ki jo podeljuje združenje Senckenberg Gesellschaft für Naturforschung. Je tudi predavatelj ter avtor in soavtor številnih znanstvenih člankov. Doktor Teo Delić bo gost tokratne oddaje Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Asistentka doktorica Gabrijela Simetinger, dr. med. specialistka ginekologije in porodništva, se je na študij medicine vpisala leta 1989. Vzporedno je študirala na Fakulteti za socialno delo. Specializacijsko medicinsko prakso je opravljala v Egiptu in Sudanu. Delala je tudi v Braziliji. Specialistični študij spolne medicine pa je opravljala v Oxfordu. Po izkušnjah v tujini se je vrnila v Ljubljano, kjer že sedemnajst let dela kot ginekologinja in porodničarka v Splošni bolnišnici Novo mesto. Je predsednica Interdisciplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, aktivna članica evropskega znanstvenega združenja za spolno zdravje žensk ter multidisciplinarnega združenja spolne medicine. Dr. Gabrijelo Simetinger je pred mikrofon povabila Tita Mayer.

Zgodba meksikajnarjev, slovenskih vojakov prostovoljcev, ki so se v Mehiki bojevali za širitev habsburške monarhije sredi 19. stoletja, je gotovo manj znana v splošnem poznavanju naše zgodovine. Takratnemu dogajanju in presunljivi, sicer fiktivni zgodbi enega izmed njih, Toneta Brusa, lahko sledimo v stripu, ki je delo stripovskega ustvarjalca Zorana Smiljanića – ob njem se kot avtor podpisuje tudi Marijan Pušavec. Kar nekaj je zgodovinskih, dobro znanih likov, ki so s Smiljanićevim stripom dobili svojo podobo: Ivan Cankar, Jože Plečnik in Karel Destovnik – Kajuh, julija pa je izšel njegov novi strip Fritz Lang: Ljutomer–Berlin–Hollywood. Ilustratorja, karikaturista, scenarista, publicista, predvsem pa striparja Zorana Smiljanića smo lahko pred letom in pol spoznali tudi v oddaji Razkošje v glavi, ki vam jo ponovno ponujamo v poslušanje. Avtorica oddaje je Darja Groznik.

Prof. dr. Tanja Žigon je doma v Planini pri Rakeku. To, kar počne danes, se razlikuje od njene otroške želje, da bi postala veterinarka. To je bila njena velika strast, vendar pa se je sčasoma izkazalo, da ne prenese pogleda na kri. Takoj ji je postalo slabo in še danes, ko mora na odvzem krvi, laborantkam povzroča skrbi, saj izgubi zavest. Je pa Tanja rasla v okolju, ki je nekako spodbujalo to, kar danes počne. Združuje vse, kar jo v življenju zanima. Na eni strani je to kulturna zgodovina, na drugi jeziki. Vse to se je smiselno povezalo. Prof. dr. Tanjo Žigon bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Življenjsko vodilo Boštjana Kotnika je spreminjanje skupnosti, ljudi z igro in veselje do lepšega sobivanja. Verjame, da lahko ustvarimo boljšo družbo in svet, ko stvari delamo skupaj. Je predsednik Društva za kulturo inkluzije, vodja oddelka za projektne dejavnosti na Centru Janeza Levca Ljubljana in mednarodnega festivalskega leta Igraj se z mano. Ustvaril je zdaj že tradicionalni mednarodni festival Igraj se z mano, ki je največji dogodek socialnega vključevanja ljudi s posebnimi potrebami v srednji Evropi. Pravi, da je inkluzija naložba družbe, inkluzivno izobraževanje pa postaja temelj kakovostnega in pravičnega šolskega sistema. Razmišljanja Boštjana Kotnika bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.

Gostja tokratne oddaje Razkošje v glavi je Tanja Matijašević, pesnica, pedagoginja, gledališka ustvarjalka in kulturna aktivistka. Pri svojem družbenem delovanju zastopa vrednote enakosti, pravičnosti in solidarnosti. V svojem pesniškem izrazu pa uporablja narečni jezik, s katerim poskuša razbijati družbene mite in stereotipe, za katere opaža, da se v zadnjem času ponovno krepijo. Kljub sedanjim družbenim razmeram, ko se razraščata nestrpnost in sovraštvo do ranljivih družbenih skupin, verjame v moč vztrajnosti in skupnosti. Tanjo Matijašević je pred mikrofon povabila Tita Mayer.

Režiserka Nina Šorak, ki je od nekdaj zelo radovedna, se je najprej odločila za študij filozofije, vendar so jo poleg teoretičnih konceptov in besedil zanimala tudi literarna in dramska besedila. Odločila se je, da jo bo nadaljnji študij vodil v gledališke vode, čeprav se je spoznavala tudi z drugimi, presečnimi mediji. Pritegnili so jo lutkovni in filmski izrazi. Dandanes, ko je njen ustvarjalni, bibliografski seznam že zelo dolg, je kar nekaj njenih režijskih upodobitev nastalo na malem odru ljubljanske drame. Središče vsega je sodobni človek: individualiziran, egoističen, ustrahovan, prestrašen, jezen, depresiven, dementen, zloben in sam ... foto: Jernej Čampelj

Dr. Bogo Zupančič se je rodil leta 1960. Leta 1987 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Na podiplomski študij se je odpravil v Pariz, kjer je študiral slikarstvo. Doktoriral je leta 2000 na Univerzi v Ljubljani z disertacijo na temo Stanovanjska arhitektura v tržnih pogojih. Napisal je več knjig in pripravil več razstav, bil je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer dela kot muzejski svetnik za arhitekturo. Bil je sodelavec časopisa Delo, za katerega je med drugim prispeval številne članke o usodah ljubljanskih stavb, ki jih je zbral tudi v štirih knjigah. V tokratno oddajo Razkošje v glavi je dr. Boga Zupančiča povabil Miha Žorž.