Pozdravljeni v novi epizodi sociološkega podkasta!
V okviru “Sociološkega maratona”, ki smo ga izvedli 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, tokrat predstavljamo pogovor, ki ga je pripravila Sekcija za sociologijo znanosti.
Pod naslovom Tehno-optimizem ali tehno-pesimizem? so sogovorniki razpravljali o družbenih in etičnih izzivih sodobnega razvoja znanosti in tehnologije.
O hitro spreminjajočem se znanstveno-tehnološkem svetu in njegovi vlogi v družbi so spregovorili Olga Markič, Renata Šribar in Stanislav Južnič. Pogovor je vodil Franc Mali.
Želimo vam prijetno poslušanje!
Lepo pozdravljeni v novi epizodi sociološkega podkasta!
V današnjem pogovoru, ki je nastal v okviru Religiološke sekcije kot del “Sociološkega maratona” ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, se lotevamo perečih tem sodobnosti: populizma, islamofobije in antisemitizma v kontekstu sodobnega svetovnega reda.
Z gosti Marino Lukšič–Hacin, Samom Uhanom in Anjo Zalto se je o napetostih, strahovih in ideoloških premikih, ki zaznamujejo današnji čas, pogovarjal Aleš Črnič.
Prijetno poslušanje!
V novi epizodi sociološkega podkasta nadaljujemo s serijo posnetkov iz “Sociološkega maratona”, ki smo ga pripravili 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva.
Tokrat se vračamo k eni od temeljnih misli feministične in kritične teorije – “osebno je politično”. Sekcija za študije vsakdanjega življenja je pripravila pogovor z naslovom Še enkrat več (in vsakič znova): Osebno je politično!
O prepletih intime, družbenih struktur in političnih bojev sta razmišljali Tanja Rener in Metka Mencin. Pogovor je vodila Nina Perger.
Prijetno poslušanje!
V okviru “Sociološkega maratona”, ki smo ga 24. oktobra 2025 izvedli ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, vam danes predstavljamo peti pogovor.
V središču tokratnega pogovora, ki so ga pripravile Sekcija za sociologijo časa, Sekcija za sociologijo politike in družbe ter Sekcija Ekonomija in družba, je vprašanje blaginje v času zatona demokracije.
O tem vprašanju so razpravljale Aleksandra Kanjuo Mrčela, Jana Javornik in Vesna Leskošek. Pogovor je moderiral Otto Gerdina.
V okviru »Sociološkega maratona«, ki smo ga izvedli 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, vam danes predstavljamo novo epizodo.
Tokrat prisluhnite pogovoru Sekcije za sociologijo edukacije in Pedagoške sekcije, ki je bil posvečen razmisleku o konfliktu med znanstveno avtoriteto in osebnimi prepričanji. O tej aktualni temi so razpravljali Sašo Dolenc, Marjan Šimenc in Barbara Bedenik. Pogovor je povezovala Veronika Tašner.
Želimo vam prijetno poslušanje.
Jesenski sociološki maraton, v katerem vsak četrtek objavimo novo epizod sociološkega podkasta z okroglih miz ob 60-letnici našega društva, danes prekinjamo z dodatno epizodo, ki smo jo posneli v gosteh.
Bili smo na predstavitvi nove številke Časopisa za kritiko znanosti, ki nosi naslov (Ne)trajnostni svetovi. Številka je nastala kot rezultat ustvarjalnega dela študentk in študentov sociologije na Fakultete za družbene vede v sodelovanju s študentkami in študenti drugih študijev.
Uredila sta jo Staša Kolar in Miha Feher, za ČKZ pa KatarinaMajerhold, ki je tudi vodila pogovor z ustvarjalci te posebneštevilke.
Prisluhnite razmislekom o sodobnih, pogosto krhkih svetovih – in o tem, kako jih mladi raziskovalci in raziskovalke mislijo, preizprašujejo in na novo oblikujejo.
Vabljeni tudi k branju revije: https://ckz.si/
V okviru “Sociološkega maratona”, ki smo ga izvedli 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, vam danes predstavljamo novo epizodo.
Tokratni pogovor so pripravili v Sekciji za spol in družbo, posvečen pa je bil 30-letnici Pekinške deklaracije. O njenem pomenu in dosežkih so razpravljali Vera Kozmik Vodušek, Katarina Brvar Strnad in Roman Kuhar. Pogovor je moderirala Jasna Podreka.
Dostop do gradiv: https://www.sociolosko-drustvo.si/socioloski-maraton-v-podkastih/86806/
24. oktobra 2025 smo ob praznovanju 60-letnice Slovenskega sociološkega društva izvedli “Sociološki maraton” – niz devetih zaporednih okroglih miz, ki so potekale od 9. ure zjutraj do 22. ure zvečer.
V tokratni epizodi vam predstavljamo posnetek druge okrogle mize. Monika Kalin Golob se je s sogovorniki Maco Jogan, Damjanom Popičem in Simonom Krekom pogovarjala o vlogi slovenskega jezika v digitaliziranem svetu – kako v dobi umetne inteligence pisati, objavljati in poučevati?
Želimo vam prijetno poslušanje!
24. oktobra 2025 smo v okviru praznovanja šestdesetletnice Slovenskega sociološkega društva izvedli “Sociološki maraton” – devet zaporednih okroglih miz, ki so potekale med 9. uro zjutraj in 22. uro zvečer.
Tokrat vam predstavljamo posnetek prve okrogle mize. Aleksandra Kanjuo Mrčela se je pogovarjala z Andrejem Kohontom, Barbaro Rajgelj in Tejem Gonzo o digitalizaciji dela in ekonomije.
Z zadnjo epizodo sociološkega podkasta pred poletnimi počitnicami smo bili v gosteh pri društvu Parada ponosa.
V Pritličju smo posneli pogovor o medijih in LGBT, na katerem so sodelovali Marko Milosavljević, Neo Nova in Mitja Blažič, pogovor pa je povezoval Roman Kuhar. Govorili so o vplivu medijev na oblikovanje javnega mnenja, o novinarski etiki, pismenosti ter o lažnih novicah, ki krojijo vsakdan LGBT skupnosti. Prijetno poslušanje!
Zakaj je medvrstniško nasilje še vedno pogosto neprepoznano, kako ga ustrezno nasloviti in kakšno vlogo imajo pri tem šole, mediji in družba kot celota?
V tokratni epizodi se Veronika Tašner (Pedagoška fakulteta UL) pogovarja s prof. dr. Alešem Bučarjem Ručmanom (Fakulteta za varnostne vede, UM), vodjo projekta Z znanjem nad nasilje, ki razvija sistemska orodja za prepoznavanje in preprečevanje nasilja v šolah, in mag. Martino Peštaj, urednico otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, ki skrbi za medijsko ozaveščanje otrok skozi kampanjo Odpikajmo nasilje.
Skupaj osvetljujejo, kako pomembna je zgodnja in celostna obravnava nasilja, pomen opazovalcev in moč pozitivnih zgledov. Prisluhnite pogovoru o tem, kako se lahko kot družba odzovemo – in kako pomembno je, da ne ostanemo tiho.
V tokratnem podkastu smo se pogovarjali ob knjigi V deželi pravljic: k družbenim funkcijam pravljičnih narativov (Založba Annales, 2024) avtorice dr. Polone Tratnik.
Monografija raziskuje, kako pravljice soustvarjajo družbeni red, oblikujejo narodno identiteto in zrcalijo politične, gospodarske ter verske odnose v določenem zgodovinskem kontekstu – s posebnim poudarkom na območju Slovenije.
O vlogi pravljičnih junakov, narodnega preporoda in ideoloških sporočil v evropskih pripovedih se je z avtorico pogovarjal dr. Jan Babnik.
V tokratnem sociološkem podkastu se pogovarjamo ob knjigi“Digitalizacija dela in življenja”, ki je lani izšla pri Založbi FDV in sta jo uredila dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela in dr. Andrej Kohont. Poleg njiju sta na pogovoru sodelovala še dr. Barbara Rajgelj in Leja Markelj, pogovor pa je povezovala Tinca Lukan.
Sodelujoči na okrogli mizi so razpravljali o priložnostih in tveganjih umetne inteligence v zaposlovanju, pozitivnih vidikih digitalizacije, kot je hibridno delo, ter vzponu platform za skrbstveno delo na domu, pri čemer so se osredotočili na iskanje poti, kako zagotoviti, da bo digitalizacija prinesla več koristi kot škode.
Prijetno poslušanje!
V novi epizodi Sociološkega podkasta Osebno gostimo zaslužnega profesorja Fakultete za družbene vede, Nika Toša. V pogovoru z Romanom Kuharjem spregovori o razvoju empirične sociologije in raziskovanja javnega mnenja v Sloveniji, o izzivih tovrstnega raziskovanja v času Jugoslavije, o odnosu med sociologijo in politiko ter o vključevanju slovenskesociologije v mednarodne raziskovalne mreže. Dotakne se tudi svojega bogatega življenjskega popotovanja – spregovori o drevesih, ki jih je posadil in še vedno rastejo, o sebi kot aktivistu ter o nujnosti kritičnega mišljenja in družbenega angažmaja. V pogovoru razkrije tudi, katere knjige so trenutno na njegovi nočni omarici.
»Nisem prepričan, da v svojem enaindevetdesetem letu zaresrazumem ta čas, saj so ti premiki preveliki,« pravi Niko Toš, »vendar je očitno, da smo na nekem robu – in da moramo prav na tem robu, če želimo obstati, zgraditi novo ravnico za gibanje naprej.«
V sociološki podkast Osebno smo povabili zasl. prof. dr. Sergeja Flereta, ki letos praznuje 80. rojstni dan. Profesor Flere je s svojim aktivnim znanstveno-raziskovalnim delom nedvomno pustil pomemben pečat v okviru slovenske sociologije. O njegovih pogledih na razpad Jugoslavije, sociologijo religije, zmago Trumpa in razlogih, zakaj je želel postati sociolog se je z njim pogovarjal Roman Kuhar.
Tomaž Mastnak obdeluje pojem civilne družbe ter opisuje in razlaga njegove rabe in diskurzivni potencial v historični perspektivi. Pojem ima v zahodni politični misli dolgo zgodovino. Mastnak posveča pozornost najprej modernemu pojmovanju civilne družbe od škotskih razsvetljencev do Hegla in mladoheglovcev. V nadaljevanju podrobno prikaže »ponovno odkrije« civilne družbe v 1970. in 1980. letih v Vzhodni Evropi, ko je »civilna družba« postala vodilna ideja demokratične opozicije na poti iz socializma. Najobsežnejši razdelek je posvečen razpravam o civilni družbi v »osemdesetih« v Sloveniji. Pisec podrobno predstavi nastanek civilne družbe pri nas tako z vidika nastanka mreže civilno-družbenih iniciativ, kot z vidika oblikovanja novega idejnega, političnega in kulturnega polja.Izid takšne publikacije je imeniten povod za vnovičen razmislek o obdobju osemdesetih let v Sloveniji in o vlogi, ki jo je takrat odigral koncept civilne družbe. Z besedami avtorja: »'Civilna družba' je dejansko bila manj ideja, kot je bila posoda za vse mogoče ideje.«
V pogovoru sta se sogovornika osredotočila na ponovno odkritje »civilne družbe« v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja v vzhodni Evropi in še posebej v Sloveniji. Poleg tega sta se dotaknila tudi alternativnih gibanj tistega obdobja, teoretske, glasbene in politične scene osemdesetih in nenazadnje dediščine takratnih civilnodružbenih bojev in vprašanja političnega prisvajanja osemdesetih.
V novi izdaji sociološkega podkasta smo se pogovarjali ob knjigi Tine Perić »Ćrtice«. Z avtorico in z Goranom Vojnovićem, avtorjem spremne besede, se je pogovarjala Milica Antić Gaber.
***
Prvenec Tine Perić, čeprav se loteva zahtevne tematike – izbrisa – in čeprav zaboli skoraj vsak ob tem zapisan stavek, ni zagrenjeno branje. Birokratska poteza, ki je zadobila v otroškem življenju glavne junakinje posebno ime – »problem s papirji« –, Mijinega očeta ni samo izbrisala iz registra stalnega prebivalstva in mu onemogočila delati ter odvzela vseh pravic, temveč ga je tako rekoč izbrisala tudi iz njenega življenja. Na srečo ne trajno.
Eden najmočnejših delov njene knjige je zato prav del, v katerem reflektira celotno situacijo brez težkih besed, kletvic in udarcev nazaj, a hkrati razvije dovolj razvidno in ostro kritiko tega sramotnega početja ki je zaznamovalo toliko življenj posameznikov, posameznic, njihovih družin, njihovih sorodnikov, naših sosedov.
Roman Ćrtice v prvi vrsti govori o izbrisu, izjemno boleče poglavju v življenju neke družine, a je tudi veliko več kot to. Je leposlovno delo, pa tudi družbeno kritična analiza tistega obdobja, skozi oči odraščajoče deklice, in njeno videnje takratnega časa, medčloveških odnosov.
Goran Vojnović o knjigi: »Vem pa, da je Tini Perić uspela izjemna knjiga in da smo bralci dobili prepričljiv, pretresljiv in pronicljiv vpogled v življenje na oni strani za nas nevidne črte. Ali nevidnih črtic. Pardon, ćrtic. Tina Perić nam je odprla vrata v življenje izbrisanih, v izbrisano življenje, kot ga je doživljala sama. Leta. Desetletja.«
Kaj počnejo sodobne kraljice v pravljicah? In kje je mesto kraljev? Kako obravnavati seksizme v folklornem gradivu, v ljudskih pripovedkah? Ali lahko posežemo vanje? In zakaj je zgodba o družini z dvema očetoma povzročila tak škandal? O vsem tem smo razpravljali v prvi epizodi četrte sezone sociološkega podkasta.
Pogovor, ki ga je pripravil Oddelek za sociologijo UL FF, je bil posnet 8. maja 2024 na Filozofski fakulteti v okviru njihovih Dnevov enakosti spolov. Roman Kuhar se je pogovarjal s pisateljico, pesnico in pravljičarko Anjo Štefan ter urednico pri Mladinski knjigi Ireno Matko Lukan. Gostji sta spregovorili o tem, kako se soočata s spolno stereotipizacijo v otroški literaturi in kako se ji sodobna literatura lahko na inovativen in poučen način izogne.
V zadnji epizodi tretje sezone socioloških podkastov se je dr. Gorazd Kovačič pogovarjal z avtorico dela "Iz socializma v periferni kapitalizem" dr. Ano Podvršič.
Historično materialistična sociološka, socialno zgodovinska in ekonomsko zgodovinska monografska študija "Iz socializma v periferni kapitalizem: Neoliberalizacija Slovenije" je delo, ki smo ga v slovenskem, pa tudi v širšem srednje- in vzhodno evropskem družboslovnem prostoru potrebovali in čakali že vrsto let, saj omogoča razumevanje razvojnih procesov in prelomov, načinov umeščanja v mednarodno delitev dela oz. odvisnega razvoja ter razrednih razmerij. Gre za teoretsko domišljeno in analitično zrelo delo, ki je rezultat avtoričinega dolgoletnega raziskovanja te teme.
Sodelujejo:
Pogovor je povezovala Mojca Suhovršnik.
Gostje in gost so se pogovarjali o razširjenosti, značilnostih in specifikah intimnopartenrskega nasilja nad ženskami. Knjiga V njeni koži: Sistem skozi oči žrtev nasilja, ki je konec leta 2023 izšla pri Društvu SOS Telefon za ženske in otroke žrtve nasilja združuje 23 zgodb žensk različnih starosti, različnih socialnih in družbenih slojev, različnih izobrazbenih struktur, različnih prepričanj, ki pa imajo nekaj skupnega. Žal jih druži dejstvo, da so preživele izkušnjo intimnopartnerskega nasilja oziroma nasilja v družini. Ta izkušnja pa je skupna tudi protagonistki knjige "Noč, ko je preplavala reko", ki je v letošnjem letu izšla pri založbi Litera. Skozi perspektivo obeh del je pogovor potekal o izkušnjah nasilja za štirimi stenami, o tem, kaj pomeni biti žrtev nasilja, kako različno se s to izkušnjo lahko spopadamo in kako težko se je iz kroga nasilja izviti.