Razširitev dvojezičnega sodstva na avstrijskem Koroškem je ena od tem, ki bo aktualna tudi prihodnje leto, saj premika na tem področju ni. Kdo je za to odgovoren, sprašujemo odvetnika Rudija Vouka. Ob 90. rojstnem dnevu čestitamo znanemu avstrijskemu umetniku, koroškemu Slovencu Valentinu Omanu. In Memoram: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod je naslov njegove najnovejše razstave, s katero se je v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu sklenilo jubilejno Omanovo leto. Ustavimo se v Monoštru, kjer so podelili nagrade za najboljša literarna dela, ki so jih ustvarjalci vseh generacij poslali na letošnje Porabske litere. Posvetimo se tudi športni dejavnosti, ki je med Slovenci v zamejstvu dobila nov zagon z ustanovitvijo zamejske športne koordinacije in odprtjem regijskih pisarn OKS. Vabimo pa vas tudi na pohod po Vertikali, planinski pešpoti, ki povezuje celotno območje, na katerem živijo Slovenci v Italiji.

Foto (Koroška galerija likovnih umetnosti): Valentin Oman - In memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod

Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite!

Urednica in režiserka na slovenskem programu RAI v Trstu Lucija Tavčar pripada mlajši generaciji. Po mami koroška in po očetu tržaška Slovenka je zelo ukoreninjena v obeh prostorih. Z vprašanjem identitete se slej kot prej sooči vsak zamejec, pravi. Kakšne perspektive pa imajo mladi? Celovška Posojilnica Bank se vnovič prodaja. Kaj bi to lahko pomenilo za dvojezične poslovalnice na avstrijskem Koroškem in kaj za sponzoriranje dejavnosti koroških Slovencev? Gostimo doktorico Anito Peti Stantić, predstojnico katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, prevajalko in letošnjo dobitnico Lavrinove diplome. Naša sogovornica pa je tudi Jelka Pšajd, raziskovalka, tesno povezana s Porabjem. Za svoje delo je dobila Murkovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju etnologije

Foto (Vida Toš): etnolginja Jelka Pšajd, Murkova nagrajenka, raziskovalno tesno posvezana s porabskimi Slovenci

Slovenija in Madžarska sta lahko, ko gre za varovanje manjšin, vzor mnogim državam po svetu, je prepričana predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je skupaj z madžarskim kolegom Tamásom Sulyokom obiskala Pomurje in Porabje. Predsednik krovne Državne slovenske samouprave Karel Holec, pa verjame, da bodo porabski Slovenci, če bodo enotni, ne le preživeli, temveč tudi živeli.

Gostimo Nives Cossutta, tržaško rojakinjo, ki je prevzela vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze. Ta krovna organizacija Slovencev v Italiji je pred pomembnimi izzivi in tega se zaveda tudi nova predsednica. Kako pa si predstavlja sodelovanje z drugo krovno organizacijo Svetom slovenskih organizacij?

Februarja prihodnje leto bo minilo 25 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Pri njegovi pripravi je sodeloval tudi nekdanji senator Stojan Spetič, politik in novinar. Zanima nas, kako se danes spominja časov priprave zakona, zelo pomembnega za rojake v Furlaniji – Julijski krajini.

Z urednico tržaške založbe Mladika Nadio Roncelli potegnemo črto pod več kot 20 let sodelovanja na slovenskem knjižnem sejmu in predstavimo nov projekt režiserja Mihe Dolinška X Smrklja. Namenjen je mladim koroškim Slovencem in krepitvi uporabe slovenskega jezika tudi na spletnih platformah. Zanimanje mladih za sodelovanje v njem pa je, kot lahko slišite, navdihujoče.

 

Dvojezično šolstvo od vrtca do univerze je ena od najpomembnejših tem koroških Slovencev. Pripravili so konkretne predloge za uveljavitev šolskega sistema, ki bi to omogočal tudi po končanih štirih letih osnovnega šolstva. Zdaj je na potezi zvezno ministrstvo za izobraževanje. Potegnemo črto pod 120 let delovanja slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Škofič ob Vrbskem jezeru in gostimo nagrajeno tržaško prevajalko in pisateljico mlajše generacije Mojco Petaros. Spomini na babičino kuhinjo je naslov knjige, ki so jo pripravile članice Slovenskega doma Zagreb in zanima nas, kakšne recepte so zbrale. Urednik Franci Just pa pove več o pravkar izdanem zborniku z naslovom Slovenski rod tod še živi, nastalem ob 35 – letnici Zveze Slovencev na Madžarskem.

Foto (Vida Toš) - Zbornik ob 35 letnici Zveze Slovencev na Madžarskem

Slovenščina od vrtca do univerze je eden od ciljev koroških Slovencev. Pri tem lahko pomembno vlogo igra tudi študij slovenščine na celovški univerzi, ki v okviru Inštituta za slavistiko poteka že pol stoletja. Za razvoj jezika so pomembni tudi ekonomski dejavniki in kot ugotavlja doktor Klemen Lah, lektor za slovenščino na Reki in v Zadru, bi veljalo že obstoječe dobre prakse nadgraditi z večjo promocijo slovenske kulture na Hrvaškem. Krepitev gospodarskih temeljev pa je pomemben dejavnik za mlade rojake v sosednjih državah, so se strinjali udeleženci konference v Trstu, namenjene perspektivam mladih. Manjšina potrebuje ne le podjetnike, temveč tudi kadre, ki bodo skupnost vodili v prihodnje, pravi predsednik Slovenske deželne gospodarske zveze iz Trsta Fabio Pahor. Nina Malalan pa je prepričana, da z dvo - ali večjezičnostjo postaneš čustveno bolj občutljiv in prilagodljiv. Za ohranitev in razvoj slovenskega jezika so pomembni tudi mediji in tega se dobro zavedajo tudi v Porabju.

Foto (USZS): 3. letna konferenca Zamejske gospodarske koordinacije posvečena mladim

Med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini nemalo prahu dvigujejo težave nepremičninskega podjetja Dom. Zaradi velikih finančnih težav so morali kar nekaj kulturnih domov že prodati. Skupaj s pristojnimi v Sloveniji pa zdaj iščejo rešitev za prenos lastništva Kulturnega doma v Trstu. Slovenci na avstrijskem Štajerskem si želijo svojo hišo v Gradcu in tudi o tem so se pogovarjali z veleposlanikom Slovenije v Avstriji, ki se je mudil na svojem prvem obisku pri njih. Na pot na Dunaj pospremimo razstavo o pomembnem koroškem deželnem glavarju Hansu Simi, ki se je moral v 70. letih posloviti zaradi dvojezičnih tabel. Skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem praznujemo 35 letnico njihovega delovanja in se ustavimo v Lovranu, kjer slovensko kulturno društvo Snežnik 20 let povezuje rojake. Prisluhnite!

Foto (USZS): praznovanje 35 letnice Zveze Slovencev na Madžarskem

Bardo je ena od 32 občin, za katere veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tam živeči rojaki pa se soočajo z velikimi težavami zaradi župana. Diskriminacija se dogaja iz dneva v dan, toda pritiskom ne bodo podlegli, pravi Igor Černo. Za svoje pravice se borijo tudi na avstrijskem Koroškem. Rozi Štiker in društvo Spunij se vztrajajo pri preoblikovanju spomenika brambovcem v Šentjakobu v Rožu in postavitvi parka miru v spomin na padle koroške Slovence. V Prezidu si ogledamo vzorčno turistično izobraževalno kmetijo. Zanima nas, kako bo s kadri, ki bodo delali na tej kmetiji. Z literatom, scenaristom in režiserjem Mikijem Rošem pa se pogovarjamo o obuditvi porabske gledališke družine Nindrik Indrik. Kaj pripravljajo? Prisluhnite!

Foto (RTV SLO): Pravice manjšine so več kot vidna dvojezičnost

Zdaj je tudi uradno potrjeno, da je bila policijska racija pri muzeju Peršman nezakonita in nesorazmerna. Kaj to pomeni? Bo kdo odgovarjal? V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.

V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij in prepričanj o večvrednosti.

Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici.

S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo.

 

Foto (Mateja Železnikar): Predstava Čudežna dežela/Wunderland spodbudi k razmileku, kakšen svet sooblikujemo

Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji praznuje 80 letnico delovanja. Organizacija, ki povezuje skoraj 6.000 rojakov, se mora vseskozi prilagajati. Kako pa je z mladimi? Teh ni manjkalo na letošnjem lutkovnem festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku. Ustavimo se na osnovni šoli Klana pri Reki, kjer so dobili novo učiteljico slovenščine. Zanima nas, kakšni so njeni vtisi. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku pa se pridružimo malčkom iz Porabja in Murske Sobote. Ko zorijo jabolka je naslov projekta, ki povezuje otroke in vzgojiteljice z obeh strani vzhodne meje in je namenjen krepitvi slovenskega jezika. Kako je bilo letos? Prisluhnite

Foto (Vida Toš) - projekt Ko zorijo jabolka - povezovanje otrok in vzgojiteljic ter krepitev slovenskega jezika

Slovenija in Madžarska bosta v skupni sklad za gospodarski razvoj narodnih skupnosti v Prekmurju in Porabju namenili vsaka še po dva milijona evrov, so sporočili pristojni na 6. Monoštrskem forumu. Kaj bodo s tem denarjem naredili porabski Slovenci? Ob obeleževanju 105. obletnice koroškega plebiscita se ni bilo mogoče izogniti policijski raciji pri Peršmanu. Mladi koroški Slovenci, ki so pripravili protest, poleg uresničitve določb 7. člena avstrijske državne pogodbe zahtevajo tudi opravičilo. Ustavimo se v Gorici na tradicionalnem čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji, ki je letos potekal v okviru evropske prestolnice kulture. V Prezidu pa se pridružimo rojakom na 20. vseslovenskem srečanju. Priložnosti za razvoj slovenske manjšine na Hrvaškem ne manjka, več pozornosti pa je treba nameniti otrokom. Le ti so namreč zagotovilo za obstoj narodne skupnosti

Foto (fb SKD Snežnik Lovran): 20. vseslovensko srečanje v Prezidu 

Stranka Slovenska skupnost pod geslom »S ponosom naprej« praznuje 50 – letnico delovanja. Kot pojasnjuje predsednik Damijan Terpin, niso stranka opozicije, temveč stranka, ki zastopa interese slovenske manjšine v Italiji. Kaj to pomeni?

Ustavimo se v Zagrebu, kjer so na gimnaziji Lucijana Vranjanina dobili novo profesorico slovenščine. Vnovič se je pokazalo, da ustrezna usposobljenost za poučevanje jezika ostaja velik izziv. Spomnimo se pomembne vloge Joška Tischlerja, ustanovitelja slovenske gimnazije v Celovcu. Povabimo vas na prireditve, ki jih na avstrijskem Koroškem skupaj s krovnima slovenskima kulturnima zvezama pripravlja Urad za slovensko narodno skupnost in potekajo pod imenom Kulturni tandem. Skupaj z gornjeseniško folklorno skupino pa praznujemo 40-letnico njihovega delovanja.

 

Foto (Vida Toš): 40 letnica Folklorne skupine Gornji Senik

Slovenci v zamejstvu si lahko prihodnje leto obetajo več denarja iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, zagotavlja državna sekretarka Vesna Humar. Kako pa je s posodobitvami zakonodaje in strategije? Olimpijski komite Slovenije je na Opčinah pri Trstu odprl prvo regijsko pisarno v zamejstvu. Zanima nas, kaj to pomeni za šport Slovencev v Italiji. Ustavimo se v Celovcu, kjer so na konferenci razpravljali o predšolskem izobraževanju kot temelju za učenje jezika. Po potrditvi učnega načrta za pouk slovenskega jezika in kulture na hrvaških osnovnih šolah preverjamo, kako je z ustreznimi učbeniki in kako z usposobljenimi učitelji slovenščine. Odpravimo se tudi v Porabje, ki ga je takoj po prevzemu funkcije obiskal novi slovenski veleposlanik na Madžarskem. Zakaj? Prisluhnite!

Foto (OKS- ZŠZ): odprtje prve zamejske regijske pisarne OKS v Trstu 

Tudi v zamejstvu se tako kot v Sloveniji soočajo s kadrovskimi izzivi v šolstvu. Kako pa je z vpisi v dvojezične ljudske in srednje šole na avstrijskem Koroškem? Prisluhnemo zgodbam pregnanih koroških Slovencev na slovesnosti ob 80. obletnici njihove vrnitve. V Celovcu potegnemo črto pod prvi dve leti delovanja IKulta - Interkulturnega prireditvenega centra. V Trstu se pridružimo obiskovalcem Slofesta – festivala Slovencev v Italiji, v Monoštru pa rojakom na srečanju porabskih Slovencev. Kako pa je z mladimi? Se tudi oni udeležujejo teh srečanj?

Foto (slofest.zskd.eu): festival Slovencev v Italiji se je sklenil z nastopom slovenskih zborov in godb

Odnos najvišjih političnih predstavnikov države do manjšin je pokazatelj razvoja demokracije, zato so pomembna tudi sporočila, ki jih ti dajejo ob svojih obiskih. Kaj je na srečanjih s predsednikoma Italije in Avstrije sporočala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar?

To ni političen song je naslov nove predstave Teatra Rampa iz Celovca, ki jo je oblikovala ekipa mladih koroških slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev. Režiserka Julija Urban je v predstavo o korupciji in manipulaciji vključila sodobne tehnologije, brez katerih, se zdi, ne znamo več živeti.

Ustavimo se na Opčinah, kjer so potekali jubilejni 60. študijski dnevi Draga, povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji - , ki bo potekal v središču Trsta in se posvetimo izzivom, s katerimi se soočajo mladi zamejski kmetovalci.

 

Foto (Mateja Železnikar): To ni političen song - nova predstava Teatra Rampa

Ustavimo se v Bazovici pri Trstu, kjer je ob 95. obletnici usmrtitve četverice antifašistov in 80. obletnici konca druge svetovne vojne potekala sklepna spominska slovesnost v poklonom bazoviškim junakom. V spomin na upor in poklon koroškim partizanom se je pred Peršmanovim muzejem na avstrijskem Koroškem tudi letos sklenil pohod po poteh upora Lenarta, Johana, Gašperja in Jelke. Kako pa je s preiskavo policijske racije? O tem s predsednikom Zveze koroških partizanov Milanom Wuttejem. V Porabju se pridružimo etnologom, ki so na strokovnem srečanju predstavili zbornik o vleki ploha in borovem gostüvanju, ter potegnemo črto pod prvo sejo Zamejske kulturne koordinacije.

Foto (Mateja Železnikar): Peršmanov spominski dom vabi!

Kraška ohcet, največja etnološka prireditve Slovencev v Italiji, je presegla pričakovanja. Več kot 1200 svatov vseh generacij, oblečenih v narodne noše, je dokaz, kako pomembna je ta prireditev za celotno slovensko narodno skupnost v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Monoštru, kjer je potekal seminar za učitelje in vzgojitelje v narodnostno mešanem okolju, namenjen krepitvi slovenskega jezika in identitete. Povabimo vas v Koroški muzej v Celovcu, na ogled razstave Hinschaun!Poglejmo, ki pripoveduje o obdobju nacističnega režima na avstrijskem Koroškem. Maja Haderlap, slovenska avtorica v središču jubilejne 40. Vilenice, pa spregovori o svojem najnovejšem romanu Ženske v temi, v katerem razmišlja o vlogi ženske nekoč in danes, odhajanju ter iskanju identitete, smisla življenja in svobode.

Foto (USZS): mladoporočenca 28. Kraške ohceti

Koroška slovenska rock zasedba Bališ je sredi junija v K in K centru v Šentjanžu v Rožu pripravila veliki koncert ob svoji 25 letnici in nas skupaj z Noreia String Quartetom, Tončem Feinigom in Helmutom Biblom popeljala skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od bluesa do rock'n rolla v obirskem narečju. V sklepnem delu praznovanja se v pesmih Živ' tvoj dan in Jutr bo moj pridruži še projektni mladinski pevski zbor. Kako zvenijo uspešnice zasedbe Bališ obogatene s spremljevalnimi glasovi Lare Rutar, Timne Katz in Lare Wulz ter zvesto publiko? Prisluhnite jim v drugem delu koncerta!

Foto (Novice.at): vodja skupine Marko Bališ v akciji

Koroška slovenska rock skupina Bališ je sredi junija z velikim koncertom praznovala 25 let svojega delovanja. Koncert so napovedali lani poleti z izdajo singla Rock me Amadeus, slovensko priredbo pesmi znanega avstrijskega glasbenika Falca. Pred letom dni so začeli tudi s pripravami na praznovanje jubileja, kar se je obrestovalo. Na koncertu pred K in K centrom v Šentjanžu v Rožu so se skupini Bališ pridružili gosti; Noreia Strig Quartet, pianist Tonč Feinig, kitarista Helmut Bibl in projektni mladinski pevski zbor. Skupaj so nas popeljali skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od priredb znanih blues in rock skladb v obirskem narečju do uspešnic U nebese in Fajn se mej, s katerimi so navdušili občinstvo, ki zna njihove pesmi na pamet. Prisluhnite prvemu delu koncerta!

Koroška slovenska rock skupina Bališ je sredi junija z velikim koncertom praznovala 25 let svojega delovanja. Koncert so napovedali lani poleti z izdajo singla Rock me Amadeus, slovensko priredbo pesmi znanega avstrijskega glasbenika Falca. Pred letom dni so začeli tudi s pripravami na praznovanje jubileja, kar se je obrestovalo. Na koncertu pred K in K centrom v Šentjanžu v Rožu so se skupini Bališ pridružili gosti; Noreia Strig Quartet, pianist Tonč Feinig, kitarista Helmut Bibl in projektni mladinski pevski zbor. Skupaj so nas popeljali skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od priredb znanih blues in rock skladb v obirskem narečju do uspešnic U nebese in Fajn se mej, s katerimi so navdušili občinstvo, ki zna njihove pesmi na pamet. Prisluhnite prvemu delu koncerta!

Doberdobska rock skupina Blek Panters je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici aprila letos praznovala 30. rojstni dan. Serijo koncertov so naslovili po najnovejši pesmi ŠA ŠA ŠA in jo posvetili šakalom. Ti so se tako pridružili sipi, netopirju, kravi in krompirju, likom, ki jih opevajo v domačem narečju. Na odru v Gorici so skupaj desetčlansko zasedbo nastopili tudi glasbenimi gosti, med drugim vrhunski violinist Aleš Lavrenčič in mladi tolkalci Šindlerji. Tu je drugi del jubilejnega koncerta skupine Blek Panters. Prisluhnite!