Jože Vrhnjak mariborske otroke že od leta 1977 vsak december razveseljuje kot Dedek Mraz. Energije poln osemdesetletnik, ki zase pravi, da je žareč Mariborčan, je nedavno od župana prejel mestni pečat Maribora, kar mu še posebej veliko pomeni, saj za svoje mesto najde same lepe besede. Jožeta Vrhnjaka je pred mikrofon povabila Lidija Cokan.

Vladimir Habjan je z gorništvom povezan vse od otroštva, ko mu je lepote hribov predstavil oče. Svet gora je spoznaval in doživljal kot planinski vodnik, gorski stražar, alpinist in gorski reševalec. Svoja spoznanja, znanje, gorniške izkušnje ter manj znane pa tudi redko prehojene poti je predstavil v desetih goriških vodnikih. Njegov najbolj znani vodnik je Brezpotja. Ta ga tudi sicer privlačijo in osvobajajo. Že štiriindvajseto leto je urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije. Njegova najnovejša knjiga z naslovom Na samotnih poteh – Peš čez Karnijce in skozi življenje pa je osebna zgodba in svojstven pregled avtorjeve življenjske poti. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.

V tokratni oddaji bomo slišali le delček iz zanimivega življenja gospoda Franca Puša, upokojenega krojača. Dogodke iz njegovega zgodnjega otroštva je popisala tudi naša kolegica Ilinka Todorovski v knjigi Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo. Teh dogodkov se gospod Puš dobro spominja. Pozneje se je izučil za krojača in tako odšel po očetovih stopinjah. O stopinjah, ki so ga popeljale skozi njegovo življenje, pa v pogovoru z Lucijo Fatur.

Silvestra Gorjup je že 21 let aktivna prostovoljka in pokrajinska koordinatorica programa Starejši za starejše v Spodnjem Podravju in si prizadeva za večjo blaginjo starejših na področju zdravstva in sociale. Že pred upokojitvijo je z delovanjem v različnih telesih in tudi na delovnem mestu skrbela za področje sociale, delala z ljudmi in za ljudi. Za prostovoljsko delo je prejela že več nagrad, nazadnje spomladi priznanje za naj mentorico prostovoljcev za leto 2024. Vodi Zlati kotiček na Ptuju, ki je rezultat sodelovanja prostovoljskega zavoda Zlata mreža in Zveze društev upokojencev Slovenije pri projektu Starejši za starejše. S Silvestro Gorjup se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl.

V naslednjih minutah bomo obiskali Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani, ustanovljeno že leta 1949. Prostore ima na Trgu republike 3. Da ne gre samo za knjižnico, bomo izvedeli, predstavili so nam namreč zanimivi storitvi, zanimivi prav za vse, gre za Knjižnico stvari in Ustvarjalnico. V pogovoru z Lucijo Fatur Centralno tehniško knjižnico in dejavnosti predstavljata knjižničar Mitja Vovk Iskrič in Miha Knez, akademski kipar, vodja Ustvarjalnice.

»Vsaka družba bi morala poskrbeti, da ljudje v starosti dostojno živijo,« pravi prof. dr. Vesna Leskošek, ki je pred kratkim na svojem Facebook profilu opisala prve izkušnje z upokojitvijo. Ostalo ji je toliko dela, da se sploh ne sprašuje, kaj bo počela v pokoju, pripoveduje Vesna Leskošek. Med številnimi razlogi, da smo jo povabili v oddajo Storž, so tudi rezultati najnovejše raziskave o revščini med starejšimi. Foto: Matic Bajželj

Marija Jereb je prostovoljka, ki je Rdečemu križu predana že štiri desetletja. Vso energijo in prosti čas vlaga v delo z mladimi, jim predaja humanitarne vrednote in v njih spodbuja ljubezen do soljudi. Doma je v Ankaranu. Bila je učiteljica, z mladimi je redno organizirala dobrodelne zbiralne akcije za otroke iz socialno ogroženih družin. Marija Jereb oddaja neverjetno notranjo energijo, ob tem pa nikoli ničesar ne zahteva zase. Kljub temu pa je letos prejela lepo nagrado: je namreč prejemnica najvišjega priznanja Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije, kipca dobrote. Z njo se je pogovarjala Anita Urbančič.

Če bi morali gosta tokratne oddaje Storž predstaviti z eno besedo, bi rekli, da je vedoželjen. Janez Ovsec je bil rojen v Loški dolini, zdaj že dolgo časa živi v Logatcu. Po izobrazbi strojni inženir, ki tudi po upokojitvi ostaja povezan s tehniško stroko, saj je predsednik Sveta Tehniškega muzeja Slovenije. Kot ljubiteljski slikar najraje ustvarja akvarele, vodi Društvo likovnikov Logatec, na Univerzi za tretje življenjsko obdobje je slušatelj angleškega jezika. Prepričan je, da je tango kralj plesa.

Janez Dovžan, vrhunski alpinist, je pred pol stoletja osvojil vrh Makaluja, dosegel Kangbačen in kot član zgodovinske odprave preplezal mogočen granit El Capitana … Skupaj z Mojstranškimi vevericami pa je postavljal mejnike v slovenskem alpinizmu. Pri osemdesetih letih, ko so njegove poti ostale na Dovjem, pa je predstavil knjižni prvenec Z Dovjega do Himalaje. V dvajsetih kratkih zgodbah odstira gorniški svet in spomine ter opisuje osebna doživljanja. Hkrati pa so zgodbe tudi sporočilo o vztrajnosti, neomajnosti, prijateljstvu ter spoštovanju gora in življenja.

Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Vsi tisti, ki redno spremljate našo oddajo Storž, ste lani maja gotovo z navdušenjem poslušali pogovor z Ellie Hamby in Sandy Hazelip, Američankama, ki sta pri dobrih osemdesetih šli okoli sveta. Leta 2023 sta v osemdesetih dneh obiskali vseh sedem celin, zdaj pa 'potujoči babici' nadaljujeta daljša potovanja po posameznih celinah. Prejšnji mesec je izšla tudi knjiga o njunem prijateljstvu in njunih potovalnih podvigih, zato je Andreja Čokl pripravila nov pogovor z njima.

Foto: Spletna stran Around the World at 80

Zgodi se, da se v svet novinarstva in fotografije spustijo tudi tisti, ki tega dela sprva niso opravljali. Na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje si je znanje s teh področij nabral tudi Janez Platiše. Po upokojitvi si je ustvaril novo kariero kot multimedijski novinar in odprl blog Seniorske novice. Od kod odločitev, da postane družabni kronist, in kaj vse je doživel ob poročanju s številnih dogodkov, nam je zaupal v oddaji Storž.

O stoletnici Vidi Matić, ki vsak dan hodi na telovadbo za upokojence v četrtni skupnosti Dravlje, ste prav gotovo že brali, saj je na svoj stoti rojstni dan v začetku septembra postala prava medijska zvezda. Cirila Štuber jo je obiskala na jutranji telovadbi, ki se je udeleži približno trideset upokojenk in tudi upokojenca iz bližnje okolice. Na fotografiji: Vida Matič, zgoraj slika njene rojstne hiše Foto: C.Š.

Razvejana Mreža Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje danes povezuje 53 univerz po Sloveniji. Ker v septembru potekajo vpisi v novo študijsko leto, ki se bo začelo oktobra, bomo v oddaji Storž govorili o študijskih programih zgodovine in ustvarjalnega pisanja, o povezovanju univerze z lokalnim okoljem in izkušnjah, ki jih imajo mentorji in slušatelji študijskih programov.

Naši gostje:
- Metka Rupnik, predsednica Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje v Logatcu,
- Cvetana Rijavec, ki obiskuje študijski program Od branja do pisanja na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ljubljana,
- Boštjan Plut, zgodovinar in filozof, doktor zgodovinskih znanosti, na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ljubljana je mentor študijskih programov Zgodovina Slovenije, Evrope in sveta, Znamenite zgodovinske osebnosti, Ljubljana in znani Ljubljančani, Svetovne religije in verstva.

Telefonska številka za vpis v Ljubljani: 01-433-20-90. Na tej telefonski številki dobite tudi kontaktne podatke za vse Univerze za tretje življenjsko obdobje po Sloveniji.

Življenje Milene Vrenčur je bilo desetletja tesno povezano s šolo. Zdaj upokojena profesorica zgodovine je bila veliko let tudi ravnateljica Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Tudi zdaj, v tretjem življenjskem obdobju, ostaja dejavna v kraju oziroma občini Ivančna Gorica in s številnimi zamislimi in dejavnostmi skrbi za boljše sožitje ljudi različnih generacij.

V tokratni oddaji gostimo izjemno sogovornico – biologinjo, profesorico, raziskovalko in kulturno delavko Marinko Pertot. Njeno življenje je stkano iz pedagoškega dela na slovenskih šolah in univerzi v Trstu, iz botaničnih raziskav na Krasu in v Furlaniji ter iz predanega dela v Slovenskem planinskem društvu Trst, ki mu je predsedovala kar dve desetletji. Sodelovala je pri številnih naravovarstvenih projektih in med drugim kartirala urbano floro Trsta. Bila je tesna sodelavka uglednih botanikov, prevajalka strokovnih del in ocenjevalka znanstvenih knjig. Ob vsem tem pa ostaja tudi povezovalka – med znanostjo in skupnostjo, med Slovenci in drugimi narodi, med naravo in človekom. Mi smo jo dan po hudi nevihti obiskali na njenem domu v Barkovljah.

Maja Ahačič je nekdanja dolgoletna učiteljica in dolgoletna vodja Podružnične šole Podljubelj. Ob visokem jubileju šole je napisala knjigo Življenje je šola, šola je življenje, v kateri je podrobno predstavila 40 let svojega dela, vključno s povezovanjem šole z lokalno dediščino. Leta 2019 prejela državno nagrado za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva. Pred petimi leti se je upokojila in našla nove izzive.

Mnogo je stvari, ki, kakor bomo slišali, zapolnjujejo čas gospe Veri Kovačevič. Že vse življenje je ustvarjalna, v pokoju morda še bolj, zanima jo umetnost, ukvarja se s športom, zdaj je tudi prostovoljka v zavodu Hrastovec. Pravi, da svoje znanje rada podarja naprej, podarja pa tudi optimizem in dobro voljo. Zadnje tedne jo je zaposloval en prav poseben projekt in tudi o tem je gospa Veri Kovačevič pred časom pripovedovala v pogovoru z Lucijo Fatur.

V prihodnjih minutah bomo tekli po ulicah Tržiča. Seveda ne dobesedno, ampak nas bo tja popeljala gospa Ana Jerman, velika ljubiteljica teka. Nekdanja vzgojiteljica in potem ravnateljica tržiških vrtcev je ljubezen do športa z različnimi dejavnostmi približala že najmlajšim. Gibanju pa ostaja zvesta tudi v pokoju, z leti se ji je doma nabrala bogata zbirka priznanj, medalj in pokalov. Pred spomladanskim Tekom trojk je Ano Jerman v Bistrici pri Tržiču obiskala Lucija Fatur.

Kakor koli si predstavljate življenje pri osemdesetih, verjetno ne vidite samih sebe v boksarskem ringu. Gospod Karl Vrbnjak pa si ga je postavil kar v stari domači hiši. In letos je dopolnil 80 let. Police, polne pokalov in medalj, so dokaz njegovih aktivnih let, ki jih sicer še vedno živi, le kakšen kilometer manj nabere na tekaških progah; tek je namreč njegova sedanja ljubezen. Tudi Luciji Fatur, ki ga je spomladi obiskala v Dragotincih v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, je Karl Vrbnjak najprej pokazal vsa svoja športna priznanja.

Berlin, New York, Chicago, Boston, London, Tokio, Sydney. Mesta, ki si jih lahko ogledamo kot turisti, ali pa – s tekaškimi čevlji. Skoznje potekajo maratoni, sanje številnih tekačev, in ko je gospa Marija Brumen ob letu, ko je dopolnila 50 let, pri sebi sprejela odločitev, da bo spet začela aktivneje teči – tek je bil vse življenje njena ljubezen – si seveda ni predstavljala, da bo čez 13 let postala prva Slovenka, ki je pretekla sedem največjih maratonov na svetu. Kot računovodkinja se je delno upokojila in startno mesto je bilo tako pripravljeno. "Tek je lek," se zasmeji. Gospo Marijo Brumen je v Zgornji Koreni v občini Duplek obiskala Lucija Fatur.