Rdečo preprogo prvič srečamo v tragediji Agamemnon, od takrat dalje z njo izražamo čast, spoštovanje, moč in prestiž. Uporablja se v okviru državnega in diplomatskega protokola, predvsem ob uradnih prihodih tujih državnikov, državnih proslavah in slavnostnih sprejemih najvišje ravni. Njena uporaba je natančno določena in pomeni uradni protokolarni sprejem, ne dekorativni element. Na vprašanja o rdeči preprogi tokrat odgovarja prof. dr. Boštjan Udovič.

V teh dneh se bo na okrašenem drevesu marsikoga znašla tudi zvezda repatica. Ta je seveda del biblijske zgodbe o rojstvu Jezusa Kristusa. Ko so jo na nebu opazili trije modri kralji, so ji sledili in tako prišli od novorojenčka. Pa lahko z današnjim znanjem pojasnimo, kaj dejansko je bila zvezda repatica? Preverimo v Torkovem kvizu s pomočjo prof. dr. Tomaža Zwittra, predavatelja astronomije, astrofizike in kozmologije na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko.

Na povezavi lahko poslušate daljši pogovor s prof. dr. Tomažem Zwittrom o zvezdi repatici.
https://prvi.rtvslo.si/podkast/prvi-program/123412379/175183439

Kako nastane umetni sneg? Kaj potrebujem za njegovo izdelavo? Kako se razlikuje od naravnega snega? Ga lahko naredimo tudi poleti? Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili v tokratnem Torkovem kvizu, ko bomo izvedeli tudi, ali je bolj primeren izraz umetni, tehnični ali kompaktni sneg.

Vstopili smo v december, ko je poleg lučk, kuhanega vina, cimeta in prazničnih dreves prisotna še ena okrasitev – nogavice. Tiste velike, za (velika) darila. Prva morda prinese prvi od treh dobrih mož že ta konec tedna, smo se pa ob tem za tokratni Torkov kviz odločili iti na pot raziskovanja nogavičarstva na Slovenskem. In kam drugam kot v Tržič, ki je bil v 18. stoletju na Slovenskem najmočnejše nogavičarsko središče.

Mišice nam omogočajo gibanje. Zato še toliko bolj občutimo, ko nekega giba pri vsakdanjih opravilih in premikih – zaradi muskelfibra – ne moremo izvesti tako kot bi ga sicer. Kaj sploh je muskelfiber, zakaj drugi dan po vadbi bolj boli kot prvi in ali lahko kaj storimo, da prej mine? Odgovore poiščemo v Torkovem kvizu s pomočjo sogovornika Vedrana Hadžića s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani.

Deklina zgodba kanadske avtorice Margaret Atwood je izšla leta 1985. 40 let mineva od izida tega distopičnega romana, za katerega se zdi, da je danes bolj aktualen kot kadarkoli prej. Deklini zgodbi, enemu svetovno najbolj odmevnih literarnih del zadnjih desetletij, namenjamo Torkov kviz. Sogovornica: pesnica, pisateljica, prevajalka in avtorica številnih radijskih oddaj Miriam Drev, ki je prevedla Deklino zgodbo v slovenski jezik.

Martinovo je praznik vinogradnikov, vinarjev in kletarjev. Dan, ko se po ljudskem izročilu mošt spremeni v vino. Kdaj se v resnici grozdni sok spremeni v mošt, kdaj mošt v vino in še marsikaj drugega, izveste v današnjem Torkovem kvizu. Sogovornica: prof. Tatjana Košmerl z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Tudi meduze imajo svoj svetovni dan (3. november), zato danes v Torkovem kvizu nekaj več o teh organizmih, ki sodijo med najstarejše večcelične organizme na Zemlji. Sogovornica: doc. dr. Tinkara Tinta, višja znanstvena sodelavka Nacionalnega inštituta za biologijo.

Torkov kviz danes namenjamo vsem tistim, ki vas zanimata zvok in tehnika oz. mikrofon. Kdo je izumil mikrofon in kako deluje ta naprava, ki nihanje zraka pretvarja v električne impulze, ki nato potujejo do vaših domov, avtomobilov, pametnih telefonov? Sogovornik: Samo Beguš, Laboratorij za metrologijo in kakovost, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

»Kaj so podočnjaki, vemo vsi in že to govori o pogostosti problema,« pravi sogovornica Torkovega kviza dr. Vesna Tlaker, dr. med., spec. dermatovenerologije iz medicinskega centra Dermatologija.si Ljubljana. Podočnjaki so pogosta težava oz. nadloga, ki marsikoga spravlja v slabo voljo. Temni krogi, sence ali pa otekline, tudi vdolbine pod očmi, vse to so podočnjaki. Več pa v Torkovem kvizu!

Odprte hiše Slovenije (krajše OHS) so največji arhitekturni festival v Sloveniji, ki enkrat letno javnosti odpre vrata zanimivih arhitekturnih stavb. Je pa OHS tudi pobuda, ki se zavzema za oživitev in boljše razumevanje grajenega prostora. Prav v sklopu slednjega je nastal projekt o "prvi ljubljanski pasaži", ki ji namenjamo današnjo oddajo. Torkov kviz o pasaži Neboričnik in pasaži palača Viktoria z arhitektkama Lenko Kavčič in Evo Eržen, Odprte hiše Slovnenije.

Jutri svoja vrata odpira 12. Tinta - festival stripa Ljubljana. Odlična iztočnica za Torkov kviz, v katerem se potopimo v sveti stripa za odrasle. Oziroma v risbe, ki se gibljejo med resničnostjo ter domišljijo in se ne boji humorja, kritiek ali angažmaja. Sogovornika: soorganizatorja festivala Tanja Skale (urednica revije Stripburger) in Izar Lunaček (stripar in filozof).

Več kot 4.000 let sta stara sarkofaga, ki sta iz Gize v Vipavo pripotovala pred 180 leti. Ravno letos torej obeležujemo to okroglo obletnico, ob kateri je nastala tudi razstava z naslovom "180 let od večnosti", ki so jo pripravili vipavski dijaki. Več o sarkofagih in Antonu Lavrinu, ki ju je dal pripeljati v Vipavo, v Torkovem kvizu pove Matejka Fajdiga, prof. za umetnostno zgodovino in knjižničarka na Škofijski gimnaziji Vipava.

23. september je pri nas od leta 2020 Dan slovenskega športa, zato je današnji torek zagotovo nadvse primeren tudi za to, da kakšnega od športov pobliže spoznamo. O kotalkanju več z Blanko Kante, trenerko umetnostnega kotalkanja in predsednico Kotalkarskega kluba Tivoli Ljubljana.

Z afriške celine prihaja poziv k oblikovanju sodobnejšega zemljevida sveta, ki bi Afriko upodabljal v pravi velikosti. Na projekciji, ki trenutno oblikuje naš pogled na svet je namreč velikost tega kontinenta popačena. Več izr. prof. Blaž Repe, dr. geografskih znanosti z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Luminiscenca je "oddajanje svetlobe, ki ne nastane zaradi toplote, ampak drugih (kemičnih in fizikalnih) procesov," razlaga sogovornica Nataša Harish, ki je po poklicu farmacevtska tehnologinja, po duši pa ljubiteljica in raziskovalka gob. Ukvarja se s tremi vrstami luminiscenc, in sicer z bioluminiscenco, kemiluminiscenco in biofluorescenco. V Torkovem kvizu več o njeni podjetniški ideji, ki temelji na biofluorescenci.

Tehnologija, ki je nekoč delovala kot posebnost letališč, bank in varovanih objektov, je danes del skoraj vsake ulice, trgovine, javnega prevoza, naših stanovanj in telefonov. Če ste zdaj na cesti in se peljete v službo ali po opravkih, je velika verjetnost, da vas je ujela vsaj ena nadzorna kamera. Ne le, da jih uporabljamo za spremljanje prometa, ampak pomagajo tudi pri preprečevanju kriminala. Po drugi strani pa odpirajo pomembna vprašanja o zasebnosti, svobodi gibanja in o tem, koliko nadzora smo kot družba pripravljeni sprejeti. Koliko kamer nas v resnici spremlja, kdo ima dostop do posnetkov in kje je meja med varnostjo in pretiranim nadzorom? Ta in druga vprašanja odpira tokratni Torkov kviz, nanje pa odgovarja Bernarda Škrabar Damnjanovič, detektivna in mednarodna preiskovalka z več kot 20-letnimi izkušnjami, s katero se je pogovarjala Klara Eva Kukovičič.

26. avgusta 1740 se je rodil eden od pionirjev balonarstva – Francoz Joseph Montgolfier, ki je z bratom Etienom izdelal prvi balon na vroči zrak. In to je prava priložnost, da se o tem, kako baloni delujejo, poučimo v Torkovem kvizu. Naš sogovornik bo pilot Balonarskega centra Barje Grega Trček, ki se ukvarja s komercialnim balonarstvo. Pojasnil bo, kako delujejo baloni na vroč zrak in kako na plin ter kakšno znanje je potrebno za njihovo pilotiranje.

Eksploziv, mamila, pogrešane osebe, različne bolezni kot je rak ali sladkorna bolezen, to, ali je ženska noseča ali morda doji, vse to lahko s svojim smrčkom zavohajo psi. Na nek način lahko zavohajo tudi preteklost. Na podlagi vonja si ustvarijo predstavo o tem, kako velika je žival, katere vonj so zaznali, ter kakšne volje je. Zakaj jim nos služi toliko bolje kot ljudem, smo raziskali v Torkovem kvizu s pomočjo doktorice veterinarske medicine Iris Selan.

»Vsak val ima svoj veter,« pravi pregovor. Je pa to, da imajo vetrovi na Jadranu svoja imena, posebnost. Ponavadi namreč vetrove imenujemo kar po smereh neba. Sogovornik: jadralec in pesnik Karlo Hmeljak.