Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v začetku letošnjega leta pri nas 471.800 prebivalcev, starejših od 64 let, kar predstavlja dobrih 22 odstotkov, več je žensk. Prav ženske, starejše od 75 let, ki živijo same, so še vedno tiste, ki so najbolj izpostavljene tveganju revščine. Tudi sicer je stopnja tveganja revščine med starejšimi višja od tiste, ki jo merimo za celotno prebivalstvo.
Prav revščina starejših je bila tema triletnega projekta Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v katerem so želeli raziskati, kako se osebne zgodbe revnih starejših ljudi prepletajo s strukturnimi pogoji, v katerih živijo.
Projekt je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, v njem pa sta poleg Fakultete za socialno delo in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani sodelovala tudi Mirovni inštitut in Inštitut za novejšo zgodovino.
Sogovorniki:
- Prof. dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani
- Prof. dr. Jana Mali, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani
- Doc. dr. Andreja Živoder, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
- Mateja Pamič, Center za socialno delo Pomurje, enota Lendava
- Marija Franko in Marija Janžovnik, Društvo upokojencev Mozirje
- Olga Šmid, Društvo upokojencev Borisa Kidriča
- Prof. dr. Žarko Lazarević, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem
