Po vojaški akciji, v kateri so ZDA v soboto sredi Caracasa zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale v zapor v New Yorku, je na zahtevo Venezuele potekalo izredno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Geostrateške razmere se ob lahkotnih napovedih Donalda Trumpa o morebitnem posredovanju v Kolumbiji in na Kubi ter ob ozemeljskih apetitih po Grenlandiji dodatno zaostrujejo. Sogovornika: - Dr. Bojko Bučar, profesor mednarodnih odnosov na FDV - Dr. Vladimir Tismaneanu, ameriško-romunski politolog, Univerza Maryland

Ko pogledamo na leto 2025, ki se izteka, se Slovenija nahaja v nenavadni, a za predvolilno leto tipični situaciji. Del politike trdi, da je Slovenija zgodba o uspehu, medtem ko drugi opozarjajo pred morebitnim rušenjem države. Leto 2025 je poleg tega še utrdilo oceno, da varnost ni več samoumevna.

Sogovorniki:

• dr. Samo Zver, UKC Ljubljana
• Tatjana Milavec, Skupnost CSD
• dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije
• Antiša Korljan, politični komentator
• Tomaž Celestina, politični komentator

Še nikoli ni po svetu divjalo toliko vojn kot v letu 2025, ki je (bilo) leto nove politične resničnosti in novih zavezništev. Združeni narodi nimajo več moči in zdi se, da samo opazujejo vojne, genocid in lakoto. Sogovorniki v zunanjepolitičnem pregledu leta so izredni profesor prava na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Matjaž Nahtigal, izredni profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Rudi Klanjšek in izredni profesor ekonomije na Katedri za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani Anže Burger.

Marsikdo se je z novo sezono severnoameriške košarkarske lige NBA znašel pred televizijskim zaslonom, kjer pa tekem ni mogel spremljati. V svetu športnih pravic se spremembe dogajajo pogosto, a tokrat so posledice zelo občutne tudi za gledalce v Sloveniji. Z začetkom nove sezone se prenosi lige NBA v Sloveniji ne predvajajo več na programu Arena Sport, temveč na programu Sportklub. Arena Sport je vključen v ponudbo večine večjih operaterjev: Telekom Slovenije, T2, A1 in drugih, medtem ko je Sportklub na voljo izključno pri Telemachu.

Gre za običajen tržni mehanizem športnih pravic, zatrjujejo slovenski operaterji, v praksi pa to pomeni, da je del uporabnikov čez noč ostal brez vsebine, ki je bila doslej samoumevno del njihove naročnine. Nekateri so naročniške pakete sklenili tudi izključno zaradi teh prenosov.

Kdo je v takšnih primerih odgovoren? Kaj lahko naročniki zahtevajo, ko se vsebina, zaradi katere so sklenili paket, nenadoma umakne? In ali imamo v Sloveniji sploh mehanizme, ki bi uporabnike v takih primerih zaščitili?

Sogovorniki:

• Tomaž Šaunik, poslušalec, ki pri svojem ponudniku nima dostopa do Arene Sport
• Luka Štucin, odgovorni urednik televizije Arena Sport
• Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
• Marko Simeunovič, pomočnik direktorja televizije Sportklub
• Tomaž Ambrožič, strokovnjak za športni marketing in direktor agencije Sport Media Focus
• Marko Milosavljević, profesor novinarstva in medijske regulacije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani

Janis Varufakis je ekonomist in nekdanji grški finančni minister. Pravi, da živimo v času nove oblike kapitalizma - tehnofevdalizmu, onkraj trga in onkraj dobička, v zatonu liberalne demokracije. Med gostovanjem v Ljubljani je za Val 202 govoril tudi o nemoči Evrope, ki da je postala kolonija. Prepojena je s krivdo, nima načrta za mir in potrebuje politično revolucijo. Donald Trump je produkt Baracka Obame in za zdaj globalni zmagovalec. Kako je z Julianom Assangom, s katerim sta redno v stikih? “Res je, lažje je biti hipi in pobegniti v gozd,” razmišlja Varufakis, “a ohraniti moramo upanje in se boriti – tudi proti oblačnemu kapitalu, ki ga napajamo prek svojih pametnih telefonov.”

Prihodki od prodaje orožja največjih podjetij za proizvodnjo orožja so se v letu 2024 povečali za skoraj šest odstotkov. 679 milijard dolarjev je nov rekord po hladni vojni, ki ga je v letu 2024 doseglo sto največjih orožarskih podjetij. Najnovejše poročilo Stockholmskega inštituta za mirovne študije SIPRI kaže, da vojne in geopolitične napetosti ustvarjajo izjemno povpraševanje po orožju. Direktor programa za vojaške izdatke in proizvodnjo orožja Stockholmskega inštituta za mirovne raziskave SIPRI opozarja, da je nenaden porast naložb v orožarsko industrijjo skoraj takšen, kot je bil pred začetkom druge dvetovne vojne.

Zakaj se generacija, ki šele stopa v odraslost, vse pogosteje odloča za estetske posege in celo plastične operacije? Plastični kirurgi po svetu opozarjajo, da se starostna meja njihovih pacientov hitro niža, vse večkrat se zanje namreč odločajo najstniki in mladi odrasli, še preden se v svojem telesu zares počutijo domače.

V slovenskih estetskih klinikah Fabjan in Juventina opozarjajo na nujnost konservativnega pristopa, številne posege pri mladih odsvetujejo, saj pravijo, da so nepotrebni ali celo škodljivi. Ob tem izpostavljajo še tveganja medicinskega turizma: vse več mladih zaradi nižjih cen potuje v Turčijo ali Srbijo, kjer se pojavljajo zapleti, od okužb in poškodb živcev do posegov v hotelskih sobah.

Sogovorniki:

• Samir Horvat in Žan Kajtna, Golden Boys
• Lucija Čevnik, doktorica sociologije in specializantka lacanovske psihonalaize
• dr. Uroš Ahčan, specialist splošne kirurgije ter specialist rekonstruktivne, plastične in estetske kirurgije
• dr. Matic Fabjan, specialist plastične kirurgije

Zapiski:

• Vroči mikrofon - Lepotni posegi na črnem trgu in v rokah amaterjev
• Knjiga: Super market lepote, Uroš Ahčan

Foto: Golden Boys

Dr. Janez Potočnik, ena ključnih osebnosti slovenskega približevanja Evropski uniji, je bil evropski komisar v dveh mandatih, danes pa kot sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire pri OZN še naprej ostaja med najvidnejšimi slovenskimi glasovi v Bruslju. Večino časa živi in dela v belgijski prestolnici, še naprej veliko potuje po svetu. Analizira osrednje politike Evropske unije – od širitvenega procesa do gospodarskih in strateških vprašanj –, ob robu podnebne konference v Braziliji pa opozarja tudi na negotovo prihodnost evropske zelene politike.

V tokratni oddaji smo se odpravili po sledi poslušalca, ki je v dežurno veterinarsko kliniko pripeljal mačka z dihalnimi težavami. V kliniki so mačka čez noč obdržali na opazovanju, opravili preiskave, ki po mnenju poslušalca niso bile nujne, in ugotovili, da je z mačkom vse v redu. Naslednji dan so izstavili račun za 450 evrov.

Druga poslušalka je imela povsem drugačno izkušnjo, v dežurni veterinarski ambulanti so ji očitali, da dela nepotrebno paniko, mačko so obdržali na opazovanju, vendar je, kljub visokemu računu, poginila. O cenah veterinarskih storitev, ki so prepuščene prostemu trgu v času dežurstev, pa tudi nasploh.

V Sloveniji je zdravstvo izpostavljeno kot eno od prioritetnih področij pri uvajanju umetne inteligence za hitrejšo in natančnejšo diagnostiko, boljše upravljanje z viri, prilagojeno zdravljenje, zmanjševanje administrativnih bremen in podobno. Pri njenem uvajanju seveda obstajajo tudi številni izzivi, kot so varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, transparentnost algoritmov, upoštevanje etičnih smernic in podobno. O rabi umetne inteligence v našem zdravstvenem sistemu; že uveljavljenih primerih dobre prakse, diagnostičnih in terapevtskih potencialih, zakonskih omejitvah ipd., smo se pogovarjali s prof. dr. Mitjo Luštrekom, vodjo Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožefa Stefana v Ljubljani.

Pravna stroka z zaskrbljenostjo spremlja napovedane ukrepe v okviru t. i. Šutarjevega zakona, kot so širitev policijskih pooblastil, morebitne dodatne možnosti vstopa v zasebne prostore brez sodne odredbe, izvajanje racij in snemanje na območjih, ki jih vlada opredeljuje za varnostno tvegana. Bi lahko pomenili korak k povečanju državnega nadzora vseh ljudi? Ali zmanjšujejo vlogo sodnega nadzora, ki je eden ključnih varovalnih mehanizmov proti zlorabi oblasti? Kako povrniti zaupanje v ustanove pravne in socialne države? Je primanjkljaj na področju integracijskih politik socialne države mogoče kompenzirati s kaznovalno politiko?

Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste v zbirni center pripeljali določeno vrsto odpadkov, potem pa na licu mesta ugotovili, da teh odpadkov v centru ne sprejmejo ali pa bi za njihovo oddajo morali plačati kar zajetno vsoto? Upamo seveda, da vas ta težava ni preusmerila na kakšno divje odlagališče, se pa bojimo, da tudi zaradi manka pravih informacij kakšna prikolica, polna takšnih in drugačnih odpadkov, zavije tja, kamor ne bi smela.

Poslušalka, ki nam je opisala svojo težavo, je ravnala odgovorno:
Pred časom se je odločila za nov vir ogrevanja in odstranila 5000-litrsko plastično cisterno za olje, jo očistila in želela oddati na zbirni center na Ljubljansko barje. Pred tem je poklicala javno podjetje Voka Snaga in izvedela, da te cisterne ne bodo sprejeli, preusmerili so jo na zasebno podjetje. Tja je cisterno na koncu tudi odpeljala, čeprav so ji zatrjevali, da bi to morali brezplačno sprejeti na Barju.

Sogovorniki:
Jože Gregorič, VOKA Saga
Brigita Šarc, Dinos
Jaka Kranjc, Ekologi brez meja

V Novem mestu in okolici je v zadnjih dneh v zraku mogoče čutiti napetost. Mirjana Martinovič pravi, da se je nad mestom razgrnilo trpljenje. Predvsem zaznamovano z ubojem Aleša Šutarja. Prebivalci jugovzhodne Slovenije že dlje časa opozarjajo na nevzdržne varnostne razmere in težave pri sobivanju z romsko skupnostjo. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu že 15 let intenzivno poskuša na različne načine premostiti te težave. Kako razumejo trenutne razmere tisti, ki se vsakodnevno ukvarjajo z otroki iz romskih naselij in jih spodbujajo, da ne bi opustili šolanja ter zašli po poti kriminala.

Rjavi medved ni plišasta igrača. V izogib konfliktov mora biti upravljanje z medvedom nujno v rokah stroke in premišljeno. Toda z odstrelom se zapleta zaradi tožbe.

V javnosti je peticija vladi za vrnitev strokovnega upravljanja z medvedom, na Biotehniški fakulteti UL pa so prejšnji teden organizirali tudi novinarsko konferenco o tem, ali bomo rjave medvede začeli množično sterilizirati, jih zapirali za ograje in prepovedovali nadzor populacije? Prisotni strokovnjaki so opozorili, da se sistem upravljanja z rjavim medvedom, ki je bil dolga leta evropski zgled, vse bolj odmika od znanstvenih temeljev in da se v prakso uvajajo ideološko motivirani in neučinkoviti pristopi, ki ogrožajo tako ljudi kot medvede.

Kaj se dogaja z odločbo o odstrelu in kaj s strategijo upravljanja rjavega medveda, smo preverili tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer zatrjujejo, da se število konfliktov ne povečuje in da se v Sloveniji strokovno upravlja z medvedom.

Sogovorniki:

• dr. Klemen Jerina, Biotehniška fakulteta UL
• dr. Gorazd Vengušt, Veterinarska fakulteta UL
• Mateja Blažič, Ministrstvo za naravne vire in prostor

Prodaja od vrat do vrat, akviziterska prodaja, lahko skriva ogromno pasti, prevar, v zadnjem času je največ takšnih primerov na temo zdravja.

Akviziterji znajo prepričati stranke, naj kupijo na primer prehranske dodatke v vrednosti 800 evrov, ali pa magnetno blazino, ki lajša bolečine, izboljšuje spanec, deluje protivnetno in preprečuje kalcinacijo v možganih za  "samo" 1.500 evrov. Pri tem znajo akviziterji opraviti celo domnevno diagnostiko. Njihova najpogostejša tarča so starejši.

Sogovornika:

• Petra Lovišček, vodja pravne pisarne na Zvezi potrošnikov Slovenije
• Dejan Ciringer, direktor Inšpekcije za splošen nadzor varstva potrošnikov pri Tržnem inšpektoratu Republike Slovenije

 

V prvi polovici leta 2025 je bilo na Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT obravnavanih kar 2.593 kibernetskih incidentov, kar predstavlja 24-odstotni porast glede na preteklo leto. Med njimi je bilo 351 napadov zahtevnejše narave. Vedno pogostejše so investicijske prevare s kriptovalutami, ki že predstavljajo tretjino vseh prijavljenih goljufij.

Po podatkih policije je bilo v letu 2024 v Sloveniji zabeleženih za 30,4 milijona evrov škode zaradi spletnih prevar, število prijav pa vsako leto raste. Samo letos je policija prejela že okoli 230 prijav prevar prodajalcev na spletnih portalih, kjer je prišlo do zlorabe plačilnih kartic. Skupna škoda presega 230.000 evrov, kar je štirikrat več kot leto prej.

V mesecu kibernetske varnosti raziskujemo, kako spretno prevaranti izkoriščajo našo pozornost, čustva in zaupanje ter kako pri tem vse pogosteje uporabljajo tudi umetno inteligenco.

Sogovornika:

• Jasmina Mešić, SI-CERT
• Dalibor Vukovič, Center kibernetske varnosti in odpornosti Telekoma Slovenije

 

"Pred sabo imamo javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki si, kot vemo, želi imeti otroke, ki bi bili gibčni, zdravi, čim bolj družabni, potem pa postavimo ograjo okrog igrišča in zaklenemo vrata. Doma jih podimo stran od ekranov, zunaj jim zaklepamo igrišča. … Razumem, da se postavi ograja, da se zagotovi varnost, malo boljši nadzor. Ampak da se zaklene vrata, da nihče več ne more na igrišče? In potem bomo spet debelo gledali in analizirali rezultate športnih kartonov, kako so naši otroci pretežki, premalo gibljivi, počasni. Spet bomo klicali psihologe in zdravstvene delavce ter se spraševali, kako je do tega prišlo?" Tako je svoje pismo poleti, sredi šolskih počitnic, začela poslušalka, doma v ljubljanskem Savskem naselju, tik ob res lično obnovljeni osnovni šoli. Ob šoli stoji tudi veliko, novo šolsko igrišče z igrali za najmlajše ter košarkarskim in nogometnim igriščem. Ki pa je poleti samevalo. Vsak drugi torek opoldne bomo skušali osvetliti težave, ki tarejo naše poslušalke in poslušalce in jih že dlje časa neuspešno rešujejo. Ali pa opozarjajo na kakšno perečo zadevo, ki tako ali drugače vpliva na vsakdanje življenje. Aleš Smrekar in Gorazd Rečnik sta šla po sledeh pisma poslušalke, ki je poleti nejeverno opazovala zaprto šolsko igrišče ob eni od ljubljanskih osnovnih šol.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v začetku letošnjega leta pri nas 471.800 prebivalcev, starejših od 64 let, kar predstavlja dobrih 22 odstotkov, več je žensk. Prav ženske, starejše od 75 let, ki živijo same, so še vedno tiste, ki so najbolj izpostavljene tveganju revščine. Tudi sicer je stopnja tveganja revščine med starejšimi višja od tiste, ki jo merimo za celotno prebivalstvo.

Prav revščina starejših je bila tema triletnega projekta Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v katerem so želeli raziskati, kako se osebne zgodbe revnih starejših ljudi prepletajo s strukturnimi pogoji, v katerih živijo.

Projekt je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, v njem pa sta poleg Fakultete za socialno delo in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani sodelovala tudi Mirovni inštitut in Inštitut za novejšo zgodovino.

Sogovorniki:

• Prof. dr. Vesna Leskošek, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani
• Prof. dr. Jana Mali, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani
• Doc. dr. Andreja Živoder, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
• Mateja Pamič, Center za socialno delo Pomurje, enota Lendava
• Marija Franko in Marija Janžovnik, Društvo upokojencev Mozirje
• Olga Šmid, Društvo upokojencev Borisa Kidriča
• Prof. dr. Žarko Lazarević, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem

 

Umetna inteligenca podjetjem lajša delovne procese, lahko poveča produktivnost in tudi inovacije, toda hkrati odpira vedno nova vprašanja, od etičnih in ekoloških do vprašanj o prihodnosti človeškega dela. Umetna inteligenca je denimo že zelo uporabna pri prečesavanju podatkov pri genskih terapijah. Nas bodo kmalu operirali avtonomni roboti? Bomo znali pametno uporabljati umetno inteligenco za napredek ali se bomo intelektualno polenili in ob tem porabili zelo veliko energije in vode za hlajenje procesorjev, tudi pri banalnih vprašanjih? Gorazd Rečnik se je pogovarjal z udeleženci okrogle mize o prihodndosti dela na dnevu ajdovske industrije in podjetništva INCASTRA.

Ste od spletnega trgovca kdaj prejeli obvestilo, da so vaš paket izgubili? Obstaja možnost, da ga niso izgubili, temveč da je bil preverjen na carini, prepoznan za neskladnega z zakonodajo in zato poslan nazaj v državo pošiljatelja. Samo lani je bilo v Evropsko unijo iz tretjih držav pripeljanih 4,6 milijarde paketov z nižjo vrednostjo; če bi jih enakomerno porazdelili, bi prejel vsakdo v Evropi kar 10 paketov. Večina teh pošiljk – 91 odstotkov – je prišla k nam iz Kitajske. Kaj pomenijo za okolje in kakšna je varnost teh izdelkov? Kaj prinašajo in kaj puščajo za sabo? Zakaj popustimo, zakaj dopustimo, da nas posrka začarani krog spletnega nakupovanja? Kaj osmišlja nakup izdelkov, ki jih do trenutka, ko smo jih videli na spletni tržnici, nismo potrebovali, nanje nismo niti pomislili?

Sogovorniki:

• Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija
• Elena Osrajnik, magistrica medijskih komunikacij mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
• Domen Malc, psiholog in docent na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru
• Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije
• Hajdi Korošec Jazbinšek, podjetnica

Foto: Mykyta Sobko, Evropska potrošniška organizacija