Za začetek novega leta smo v Zeleni luči slovenskemu prometnemu sistemu nastavili ogledalo. Ob vsakodnevnem soočanju z zastoji in težavami z učinkovitostjo javnega prometa je včasih dobro stopiti korak nazaj in pogledati na širšo sliko skozi drugačne oči. Pravi kandidat za to je profesor Tom Rye, izjemni prometni strokovnjak, Britanec, ki že dolga leta raziskuje prometne sisteme po vsem svetu, živi pa v Barceloni. Ima poseben vpogled v stanje slovenskega prometa, saj že več kot desetletje sodeluje s slovenskimi urbanisti pri iskanju inovativnih prometnih rešitev, zato razume prednosti in pomanjkljivosti slovenske mobilnosti. Kje vidi priložnosti za premike in kje nevarnosti za zastoje?

Gost:

• prof. Tom Rye, Univerza Molde, Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Zapiski:

• Tom Rye kot Nedeljski gost v pogovoru z Matejem Praprotnikom
• Njegova predavanja o prometnih tematikah
• Novo vodstvo LPP
• Novo lastništvo Avtobusne postaje Ljubljana
• Spet vozi vlak med Ajdovščino in Novo Gorico

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

V zadnji izdaji Zelene luči z letnikom 2025 bomo potegnili črto pod političnimi premiki in zastoji na podnebnem področju. V razmerah vse večjih svetovnih nasprotij, konfliktov in pozivov k oboroževanju so politični voditelji soočanje s podnebno krizo postavili na neprednostni seznam. Evropska unija se zdaj namesto na zeleni prehod osredotoča na oboroževanje, pomanjkanje podnebnih ambicij je bilo očitno tudi na podnebni konferenci v brazilskem Belemu. Slovenija je sicer vendarle dobila podnebni zakon, ki pa je veliko premalo ambiciozen. Kje so se torej znašli načrti za podnebne ukrepe, kaj se je spremenilo tudi na prometnem področju?

Gostja:

• Špela Novak, novinarka uredništva zunanjepolitičnih oddaj Radia Slovenija

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Kmetijstvo smo si dolgo predstavljali kot neposredno povezavo rok in zemlje, a tudi v to tradicionalno dejavnost je avtomatizacija vstopila skozi velika vrata. Nekatera dela, ki bi si jih še pred nekaj leti težko predstavljali kot opravila za robote, danes že opravljajo avtonomni stroji. Kakšni so, kakšne so potrebe kmetov, za kakšna opravila in področja bodo primerni? Zelena luč je obiskala slovensko podjetje PeK Automotive, kjer razvijajo lastne rešitve za avtonomna vozila v kmetijstvu, sploh v sadjarstvu in vinogradništvu.

Gost:

• Mikhail Kostkin, direktor in razvijalec produktov v PeK Automotive

Zapiski:

• Avtonomni stroji PeK Automotive
• Novi vozni redi Slovenskih železnic
• Izkušnje z robotaksiji v ameriških mestih

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Voznikov avtobusov v Sloveniji že dolgo primanjkuje. Če povemo drugače - vse manj ljudi se odloča za to delo, saj delovne pogoje ocenjujejo za slabe in plačilo za prenizko. Avtobusna podjetja zaposlujejo vse več tujcev, v zadnjih sedmih letih se je število tujih voznikov povečalo za trikrat. Hkrati vozniki poročajo tudi o vse več incidentih na avtobusih, nedavno se je zgodil tudi tragičen napad z nožem na voznika avtobusa v Ljubljani. V Zeleni luči se o aktualnih problematikah pogovorimo s predstavnikom Sindikata voznikov avtobusov Damjanom Volfom, ki opozarja na slabe delovne pogoje ter nevarnost kartelnega dogovarjanja med avtobusnimi podjetji. Bodo vozniki avtobusov v kratkem napovedali stavko?

Gost:

• Damjan Volf, strokovni svetovalec Sindikata voznikov avtobusov

Zapiski:

• Zaključen prvi del prenove ljubljanske železniške postaje
• Pogovor: Dušan Mes, direktor Slovenskih železnic, v oddaji Ob osmih
• “Carspreading” - BBC o večanju avtomobilov in ukrepih v Evropi

Za zgodbe in priporočila: jan.grilc@rtvslo.si

Ali širitev avtoceste res pomeni manj zastojev? Povsem intuitivno bi rekli, da to drži. A za izkušnje se lahko obrnemo proti drugi strani Atlantika, proti Združenim državam, kjer to tradicionalno zdravilo za zastoje uporabljajo že sto let. Rezultati? Zelo kratkotrajno izboljšanje in hiter povratek na začetno stanje v prometu, seveda ob ogromnih finančnih vložkih in uničujočem vplivu na prostor. Zakaj je tako, je v pogovoru za Zeleno luč pojasnila svetovno znana profesorica prometnega načrtovanja dr. Susan Handy. Prihaja iz Kalifornije, na lastni koži je občutila mnoge uspešne in zgrešene prometne politike, o katerih piše v svoji knjigi “V drugi prestavi: k bolj pravičnemu in trajnostnemu prometnemu sistemu”. Čeprav se morda zdi nenavadno, ocenjuje, da imata Kalifornija in Slovenija mnoge podobne prometne probleme in da se lahko učimo drug od drugega.

Gostja:

• prof. Susan Handy, mednarodno priznana strokovnjakinja za prometno načrtovanje z Univerze v Kaliforniji v Davisu

Zapiski:

• prof. Susan Handy - raziskave in objave
• Predavanje in okrogla miza v Ljubljani
• Knjiga “V drugi prestavi: k bolj pravičnemu in trajnostnemu prometnemu sistemu”

Za komentarje in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Transport je panoga, ki se zelo hitro spreminja - tehnološke novosti sploh v logistiki hitro pridejo v uporabo, saj je vsaka sekunda pomembna. V prometu uporaba umetne inteligence ni novost, deluje v ozadju mnogih sistemov, ki jih vsakodnevno uporabljamo, a se morda njene vloge niti nismo zavedali. Na katera področja prevažanja in skladiščenja tovora pa bo umetna inteligenca še posegla v bližnji prihodnosti? V Zeleni luči se odpravljamo v celjski Laboratorij za kognitivne sisteme v logistiki, kjer se mešata človeška in umetna inteligenca ter mladi raziskovalci iščejo nove možnosti za spreminjanje transporta.

Gosta:

• dr. Matevž Obrecht, strokovni sodelavec Zelene luči, Fakulteta za logistiko
• dr. Jakob Marolt, Laboratorij za kognitivne sisteme v logistiki

Zapiski:

• Nove dimenzije v logistiki
• Film Jaz, robot
• Računalniška Igra Factorio

Za priporočila in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Večina načrtovalcev, projektantov in odločevalcev na področju javnih prostorov je moških. V preteklosti jih je bilo še več. Prostori v mestih so tako prvenstveno načrtovani za navidezno nevtralne, brezspolne uporabnike, v praksi pa odražajo predvsem potrebe zdravih odraslih moških. Raziskovalci zato ugotavljajo, da morajo ženske zaradi iskanja bolj varnih ulic na poti preživeti več časa kot moški, da jim zasnova javnih prostorov otežuje skrb za otroke, da so deklice zaradi zasnove otroških igrišč že v mladosti odrinjene ob rob javnega dogajanja. V Zeleni luči se pogovorimo, kako v praksi oblikovati drugačne prostore - take, kjer so dobrodošli vsi.

Gostji:

• Ewelina Jaskulska, poljska arhitektka, fundacija Architektoniczki
• Eva Kail, svetovno znana dunajska urbanistka

Zapiski:

• Konferenca Ženske in javni prostor
• V Bruslju zapirajo središče mesta za kolesarje
• Na Kitajskem se odpira prva tovarna letečih avtomobilov
• Prometni svetovalec Vid Zebra

Za predloge in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Nočemo piti onesnažene vode, nočemo jesti strupene hrane, vseeno pa vsakodnevno dihamo onesnažen zrak. V Sloveniji po ocenah zaradi zdravstvenih težav, ki jih povzročajo trdi delci v zraku, umre približno 1300 ljudi. Nova študija, v kateri so sodelovali tudi slovenski znanstveniki, pa je razkrila, da je za oceno zdravstvenega vpliva pomemben tudi vir onesnaženja - in trdi delci, ki jih v zrak oddaja promet, so med najbolj škodljivimi. V Zeleni luči razmišljamo o tem, kako onesnažen je zrak predvsem v jesenskih in zimskih mesecih, kakšne ukrepe moramo sprejeti, da bo promet manj vplival na kakovost zraka, in kako podcenjujemo nevarnost, ki je povsod okrog nas.

Gosta:

• Špela Berlot Veselko, direktorica organizacije Cipra in koordinatorica Koalicije za trajnostno prometno politiko
• prof. Griša Močnik, dekan Fakultete za znanosti o okolju in vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici

Zapiski:

• European Air Quality Index - referenčne merilne postaje
• Air Quality Index na podlagi občanske znanosti
• ARSO podatki o kakovosti zraka
• NIJZ o kakovosti zraka

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Ste že kdaj imeli težave s tem, da niste mogli stopiti s pločnika na prehod za pešce? Ste že kdaj morali 24 ur vnaprej napovedati svoj prihod na avtobus? Ali je bil tudi za vas vozniški izpit birokratska nočna mora? Vse to so vsakodnevne težave tistih, ki so gibalno ovirani. Na istih ulicah torej živijo v povsem drugačni prometni realnosti kot njihovi sokrajani in ostali davkoplačevalci. Pri načrtovanju običajno ne pridejo do besede, sprejetih pravil in standardov pa pri gradbenih projektih enostavno ne upoštevajo. V Zeleni luči zato razmišljamo, kako bi prilagajanje prometne infrastrukture za gibalno ovirane pomagalo tudi drugim družbenim skupinam.

Gosta:

• Nastija Fijolič, invalidka, paraplesalka
• Gordon Rattray, International Disability Alliance

Zapiski:

• Zakon o izenačevanju možnosti invalidov
• Nastijina zgodba o katastrofalni poti z letalom
• Brezplačne vozovnice za vlake po Evropi za 40.000 mladih - povezava do kviza
• London nastavlja vabe za tatove koles

Za zgodbe in pripombe: jan.grilc@rtvslo.si

Avtomobili so v zadnjih letih in desetletjih postali precej bolj kompleksni, kot so bili v preteklosti. Obilica asistenčnih sistemov, elektronike, zaslonov, baterij, programske opreme in računalnikov prinaša izzive, s katerimi se osebna vozila še dvajset let nazaj niso srečevala. Podobno kot pri drugih tehnologijah lahko to prinese težave končnim uporabnikom, v tem primeru voznikom. Pravica do popravila, oziroma ‘right to repair’, kot se gibanje imenuje v izvirniku, je izjemno pomemben vidik mobilnosti, ki smo ga tokrat vzeli pod drobnogled v Zeleni luči. Vključuje namreč odprtost diagnostičnih orodij nepooblaščenim serviserjem, zagotavljanje nadomestnih delov, zasebnost podatkov, načrtovano zastarelost in mnoge druge.

Gost:

• mag. Primož Krapenc, odvetnik in sodelavec Slovenskega društva avtostroke

Zapiski:

• EU direktiva o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga
• Okoljski stroški pridobivanja litija - BBC reportaža
• Projekt litijevega rudnika v Srbiji - reportaža iz doline reke Jadar (2024)

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Evropa se spopada s hudim pomanjkanjem stanovanj, zaradi česar se stroški prebivanja višajo po praktično celem kontinentu. Vzroki sicer niso povsod enaki, kar pomeni, da jih tudi ne moremo naslavljati z enakimi rešitvami. A znotraj Evropske unije so nekateri pristopi obrodili sadove in uspešno naslovili problem pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj za vse prebivalce. V Zeleni luči spoznamo nekaj načel za spopadanje s stanovanjsko krizo, ob tem pa razmišljamo, kako v načrtovanje novih stanovanjskih objektov vključiti tudi sodobne mobilnostne rešitve in tako prihraniti dragoceni prostor.

Gosta:

• Stephen de Ron, mestni svetnik v mestu Hesperange (Luksemburg), član Odbora za regije EU
• Clara Mafé, raziskovalka, Housing Europe

Zapiski:

• Vplivi zniževanja omejitve hitrosti s 50 km/h na 30 km/h na avtomobile in kolesarje
• Raziskava - število ekstremno vročih dni v evropskih mestih se hitro povečuje
• Novi nočni vlaki iz Zagreba v bližnja mesta

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Na ceste v mestih so se zapeljali kot pozdrav iz prihodnosti, že kmalu za tem pa je bilo jasno, da vključevanje e-skirojev v obstoječi prometni sistem ne bo enostavno. Nekateri jih obožujejo, drugi zaradi njih izgubljajo živce, evropske države in mesta pa iščejo primerna pravila, ki bi zmanjšala število nesreč s hudimi poškodbami. V Zeleni luči se zato odpravljamo na teren - z raziskovalkami celjske Fakultete za logistiko smo se odpravili na poligon, kjer s pomočjo tehnologije za spremljanje pogleda ugotavljajo, kaj voznikom e-skirojev premoti pozornost in pripravljajo strokovne podlage za pravila, ki bi vsem udeležencem v prometu prinesla več varnosti. In stabilnosti.

Gosti:

- dr. Tina Cvahte Ojsteršek in Pija Soršak, Fakulteta za logistiko UM

- Tomaž Horvat, vodja izmene postaje prometne policije iz Policijske postaje Ljubljana

 

Zapiski:

Raziskovalni projekt Električni skiroji v urbanih okoljih

Urban Cycling Institute

 

Za mnenja in zgodbe: jan.grilc@rtvslo.si

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.

Kaj nam o prometu pove to, da je vse več otrok prekomerno prehranjenih? Kako bi moralo staranje prebivalstva vplivati na nastanek novih prometnih strategij? Vse to so podatki, ki na prvi pogled nimajo zveze z ozko opredelitvijo mobilnosti. A če želimo razumeti stanje prometnega sistema v Sloveniji in njegove posledice za kakovost življenja, moramo upoštevati tudi na prvi pogled nenavadne dejavnike. Na Urbanističnem inštitutu so zato zasnovali Observatorij mobilnosti - spletno platformo, na kateri bodo zbirali vse podatke, ki bi lahko pomenili dobro podlago za zasnovo novih prometnih strategij. V Zeleni luči se pogovorimo o tem, kaj nam podatki govorijo o trenutnem stanju prometa pri nas in o katerih družbenih trendih bi morali razmišljati, preden bo prepozno. Zraven razbijemo še en prometni urbani mit: je parkiranje pred blokom res pravica vseh in vsakogar?

Gosta:

- dr. Aljaž Plevnik, Skupina za transformativno prometno načrtovanje, UIRS

- Urban Jeriha, Inštitut za politike prostora IPoP

Zapiski:

- Observatorij mobilnosti

- Dražje LPP vozovnice

- Novi podatki iz mest, ki so uvedla omejitev hitrosti 30 km/h

- Zakaj je v mestih vse več podgan - BBC

- Debata o četrtem (digitalnem) voznem pasu

Za zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.

Potniki se na javnem prometu redno srečujemo s težavami. Včasih ne moremo priti do informacij, včasih so to neprijazni vozniki, včasih neurejena infrastruktura. A pritožbe mnogokrat naletijo na gluha ušesa odgovornih, kar pri potnikih lahko vzbuja občutek nemoči. Ali jeze. To stanje se je odločil spremeniti 19-letni študent Matija Vene. Na Dan brez avtomobila je sklical ustanovno seja slovenskega Društva potnikov, ki bo lahko nastopalo kot kolektivna organizacija uporabnikov javnega prometa in pomagalo pri tem, da bi bile njihove težave bolje slišane. V Zeleni luči pojasni vizijo delovanja društva, hkrati pa pove še zgodbo o tem, kako je z akcijo uspel zagotoviti hitro avtobusno povezavo od svoje vasi do Ljubljane.

Ob tem pa še nekaj novic iz sveta mobilnosti, nekoliko drugačne prometne informacije in razbijanje mita o kolesarjih, ki naj bi ovirali mestni promet. 

Gosta: 

- Matija Vene, predsednik Društva potnikov, član Koalicije za trajnostno prometno politiko in študent mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

- Nela Halilović, Inštitut za politike prostora IPoP

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.

Dan brez avtomobila je največja promocijska akcija za spreminjanje mobilnostnih navad. Njena uspešnost je seveda odvisna od posameznikov - koliko so pripravljeni spremeniti svoje ustaljene prometne navade, ki so v Sloveniji večinoma vezane prav na avtomobil. Veliko ljudi ima težave že z iskanjem informacij, na kakšne druge načine bi se v resnici sploh lahko premikali. Na državni ravni do pred kratkim nismo imeli aplikacije oziroma spletnega mesta, kjer bi bili zbrani vsi podatki o javnem prometu in deljenih prevozih. Trije študenti ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko so si zato zadali nalogo, da ustvarijo tako stično točko informacij. Nastala je brezplačna aplikacija brezavta.si, kjer lahko poiščete vse vozne rede vlakov in avtobusov, ob tem pa še aktualne podatke o izposoji električnih avtomobilov, koles ali skirojev. A proces zbiranja podatkov nikakor ni bil enostaven.

Gosti:

- Miha Frangež, Anže Jenšterle in Nedžad Beus, študenti in razvijalci aplikacije brezavta.si

Martin Šolar živi na Bledu. Oktobra 2023 je teden dni popisoval svoje izkušnje s povsem trajnostnim načinom premikanja. To mu sicer ni tuje, predvsem rad kolesari, za pot do službe pa mora skoraj vsakodnevno uporabljati več prevoznih sredstev. Takrat je bil pred njim teden, poln opravkov v različnih krajih, ne le v Sloveniji. Avta ni smel voziti.

“Brez zamere, morda nekdo, ki se le vsak dan pelje z Jesenic v Ljubljano in nazaj ali spet drugi, ki se z vlakom odpelje na dolgo pot v zahodno Evropo (tudi sam se to že izkusil), ne more vedeti dovolj o trajnostni mobilnosti, če je ne živiš vsak dan in skoraj za vsak premik.”

Martin Šolar živi na Bledu. Oktobra 2023 je teden dni popisoval svoje izkušnje s povsem trajnostnim načinom premikanja. To mu sicer ni tuje, predvsem rad kolesari, za pot do službe pa mora skoraj vsakodnevno uporabljati več prevoznih sredstev. Takrat je bil pred njim teden, poln opravkov v različnih krajih, ne le v Sloveniji. Avta ni smel voziti.

Njegovi opisi uporabe javnih prevoznih sredstev in trajnostnega načina premikanja razgaljajo vso resničnost slovenskega prometnega sistema. Martin ne izhaja iz stališča kritike ali iz nergaškega negodovanja, le popiše to, kar se mu je dogajalo. In kaj se morda ni zgodilo, pa bi se moralo.

Poglavja: 00:00:10 Prvi del: Leeuwarden - Zagreb - Bled 00:09:20 Drugi del: Kobarid 00:14:55 Tretji del: Gorenjska 00:19:38 Četrti del: Ljubljana 00:25:00 Peti del: Severna Primorska

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.

Zelena luč je nazaj! Po poletnem premoru, ki smo ga očitno povečini preživeli v kolonah na avtocestah, je spet čas za razmisleke o tem, kako promet narediti bolj trajnosten ter ob tem olajšati življenje prebivalcem mest in podeželja. Teme, ki jih bomo odpirali v oddaji, bodo spet imele skupni imenovalec: cilj spreminjanja prometa je bolj kakovostno življenje ljudi, v katerem premikanje ne pomeni le izgube časa, denarja in zdravja.

Nova sezona prinaša tudi nekaj novosti. Najbolj opazna bo pri strokovnih sodelavcih oddaje - imamo tri nove strokovnjake, ki bodo s svojim znanjem popestrili izbor tematik in dodali vpogled v aktualno dogajanje na področju prometa. V prvi oddaji, ki hkrati služi tudi kot uvod v Evropski teden mobilnosti, z Matevžem Obrechtom, Markom Kovačem in Špelo Berlot Veselko pregledamo nekaj perečih problematik slovenskega prometnega sistema, ob tem pa razbijemo še en urbani mit.

Gosti: 

• Špela Berlot Veselko, direktorica CIPRA Slovenija in koordinatorica Koalicije za trajnostno prometno politiko
• dr. Marko Kovač, Center za energetsko učinkovitost IJS
• dr. Matevž Obrecht, Fakulteta za logistiko UM
• dr. Maja Simoneti, Inštitut za politike prostora

Promet je povsod okrog nas, vsi smo na različne načine vsakodnevno vpeti vanj, tehnološke novosti in novi razmisleki ta sektor spreminjajo iz dneva v dan, hkrati pa je to še vedno dejavnost, ki je v Sloveniji zaslužna za največ izpustov toplogrednih plinov. Prometni sistem se sooča z mnogimi problemi in marsikomu povzroča težave v življenju ali nam kravžlja živce. Kaj torej lahko storimo, katere so glavne težave in za kakšno pot naprej se bomo odločili? Ta vprašanja smo zastavljali strokovnjakom, raziskovalcem in običajnim udeležencem v prometu v prvi sezoni Zelene luči. V zadnji oddaji zberemo nekaj razmislekov gostov in potegnemo črto pod povedano.

Zelena luč se med podkaste in v eter Vala 202 vrača septembra. Do takrat: srečno pot!

Za komentarje, zgodbe in predloge: jan.grilc@rtvslo.si

V Zeleni luči že obračamo misli proti poletju. Vemo, da se poleti promet preobrazi - a ta preobrazba ne prinese ravno prijetnih rezultatov. Varnostne razdalje se znatno zmanjšajo, čas potovanja se znatno podaljša, število izrečenih kletvic na potniški kilometer skoči v nebo, tudi asfalt je bolj vroč. Zato strokovni sodelavec Simon Koblar z Urbanističnega inštituta tokrat razmišlja, če je res nujno iti na dopust s svojim avtomobilom? Pogovorimo se o izbiri vozila zaradi počitnic, možnostih javnega prometa in kolesarskih potovanjih, ki so lahko primerna za vsakogar.

Gost:

• Simon Koblar, Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Zapiski:

• Rekordno kolesarjenje Lael Wilcox okrog sveta - dokumentarec
• Eurovelo kolesarske povezave
• Avtobusne povezave s tujino
• Železniške povezave s tujino
• Prometni koledar - pričakovane gostote prometa v poletnih mesecih

Za zgodbe in priporočila: jan.grilc@rtvslo.si

Na Nizozemskem deluje zelo prodoren slovenski raziskovalec prometa dr. Nejc Geržinič. Na Tehniški fakulteti v Delftu je zdaj podoktorski raziskovalec, sodeluje v projektih, ki se ukvarjajo s problematiko javnega prometa, mobilnosti na zahtevo, potniške izkušnje in zasnove prometne infrastrukture - še najbolj pa s povezovanjem vseh teh tem. Ko obišče Slovenijo, pride z vlakom, če se mu le ponudi priložnost, se v Sloveniji udeleži tudi strokovnih konferenc. Kljub temu, da že skoraj desetletje živi v tujini, ohranja stike s prometnimi strokovnjaki v Sloveniji in ni mu vseeno, kaj se dogaja z našim prometnim prostorom. V pogovoru je med drugim razmislil tudi o možnih spremembah ljubljanskega potniškega prometa in taktnih voznih redih vlakov.

Gost:

• dr. Nejc Geržinič, Tehniška fakulteta v Delftu

Zapiski: 

• Rezultati akcije Polni zagona kolesarimo v službo
• Tracks - zgodbe iz zgodovine prometa dveh Goric
• Zapisi iz močvirja o javnem prometu v Sloveniji

Za zgodbe in sporočila: jan.grilc@rtvslo.si